Jedro

Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 27. 11. 2021 za vložitev ugovora zoper nadaljnje izvršilne stroške izvršitelja A. A. v izvršilni zadevi I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici.

2. V obrazložitvi ugotavlja, da teče pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, pod opr. št. I 121/2019 zoper tožnico izvršilni postopek zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, in sicer je bila izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I 121/2019 z dne 27. 6. 2019, ki je postal pravnomočen 11. 12. 2019. Na naslovu tožnice je bila 10. 7. 2020 opravljena njena deložacija, ker nepremičnine ni hotela prostovoljno izročiti novi lastnici. Sodišče je s sklepom z dne 1. 9. 2020 sklenilo, da se izvršba nadaljuje z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožnice ter po pravnomočnosti sklepa z njihovo prodajo in poplačilom upnice. Prva javna dražba, razpisana za 6. 10. 2020, je bila preklicana do pravnomočne odločitve o stroških, nastalih v zvezi z deložacijo. V nadaljevanju razpisana javna dražba za dne 19. 10. 2021, ni bila uspešna, ker ni bilo kupcev, dražba razpisana za 16. 11. 2021 pa je bila preklicana do pravnomočne odločitve o vlogah, ki jih je tožnica naslovila kot ugovore zoper dražbene razglase, ki so bili s sklepom opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021 zavrženi.

3. Iz navedenega dejanskega stanja po presoji toženke izhaja, da vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni podan. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP namreč izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik. Izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je ta v obravnavani zadevi postal pravnomočen, pa ugovora zoper sklep o izvršbi ni več mogoče vložiti.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej izraža nestrinjanje s tem, da je izvršitelj razpisal javno dražbo vseh njenih osebnih predmetov, predmetov v skupni lasti z njenim možem in predmetov v lasti lekarne A. že 6. 10. 2020 in da je lahko predmete popisala in ocenila kar upnica, ta zapisnik pa je bil podlaga, da so jo policisti prisilno hospitalizirali. V taki situaciji seveda nima izgledov za uspeh, ker so vse izjemno drage premičnine ostale v njenem domu in si jih je prilastila upnica. Toženka ji je nedopustno zavrgla vse vloge za dodelitev BPP v zadevi 121/2019, vaško sodišče v Radovljici pa ji nedopustno kot nerazumljive zavrača vse ugovore in pritožbe, ki je vložila. Zato ji je nedopustno omejena pravica do pritožbe.

5. Navaja še, da jo je toženka, ki odloča tudi o osebnem stečaju njenega bivšega moža, potisnila v nedopustno situacijo, da je ostala brez skupnega premoženja, katerega je mož odsvojil, še preden je bil določen njen delež. Da bi lahko vložila zahtevo za izločitev, je vložila vlogo za dodelitev BPP, od toženke pa je nedopustno prejela odobritev BPP za pol ure svetovanja in skrajno nerazumen dopis Bpp 741/2021. Toženka jo je potisnila v položaj brezdomke, nedopustno omejuje njene pravice in svoboščine in podpira upnico, ki si je na dogovorjeni dražbi za ceno manjšega stanovanja na ... prisvojila njen dom, s čimer ji je povzročila nepopravljivo škodo. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

6. Toženka v odgovoru na tožbo tožbi nasprotuje in predlaga, da jo sodišče zavrne. Ponavlja razloge izpodbijanega sklepa in še dodaja, da je tožnica v navedeni izvršilni zadevi na podlagi odločbe Bpp 540/2019 z dne 19. 8. 2019 prejela BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Glede tožbenih navdb poudarja, da so splošne, neutemeljene in nerelevantne za predmetni postopek.

7. V pripravljalni vlogi z dne 12. 3. 2022 tožnica v bistvenem ponavlja tožbene navedbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po četrti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

10. Iz navedenega torej izhaja, da se po ZBPP za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za vložitev ugovora zoper nadaljnje izvršilne stroške izvršitelja, je toženka utemeljeno odločila, da do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.

11. Kar se tiče tožničinega sklicevanja na neutemeljenost drugih odločitev, pa mora sodišče pojasniti, da je predmet presoje v tej zadevi lahko zgolj zakonitost s tožbo izpodbijanega akta. Ostale nepravilnosti v izvršilnem postopku, stečajnem postopku in pri razpolaganju s skupnim premoženjem, ki jih zatrjuje tožnica, ne morejo biti predmet presoje ali je izpodbijani akt, ki se nanaša na dodelitev BPP, zakonit. 12. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (predlog za dodelitev BPP se ne nanaša na ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je sklep o izvršbi pravnomočen), med tožnico in toženko ni sporno. Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1 1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.