9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 153/2004 z dne 21. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 300/2004 z dne 11. 3. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 287/2003 z dne 23. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za plačilo odškodnine v znesku 4.000.000,00 SIT zaradi "izsiljenega" prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da v pritožnikovem primeru niso bili podani razlogi izsiljene oziroma nezakonite razrešitve ali prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ni bilo podlage, da mu delodajalec izplača odpravnino v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Višje delovno in socialno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegovo revizijo.

Pritožnik se ne strinja z izpodbijano odločitvijo. Meni, da mu je bila pri sojenju kršena pravica do sodnega varstva iz drugega odstavka 23. člena Ustave. Poudarja, da je sodišče druge stopnje pri ponovnem odločanju storilo procesno napako, ker senat sodišča ni bil sestavljen enako kot prvič. To naj bi privedlo do drugačne, za pritožnika neugodne odločitve. Sodišču očita, da je pri odločanju zavzelo povsem drugačno stališče, spremenilo sodno prakso, ne da bi za to podalo potrebne argumente. Meni, da je izpodbijana odločitev napačna.

B.

Pritožnikov očitek, da mu je bila zaradi nepravilno sestavljenega pritožbenega senata, kršena pravica do zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave, je neutemeljen. Ta določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom. Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo, da so bila pravila o dodeljevanju zadev pritožbenemu sodišču v obravnavnem primeru spoštovana. Zahteva, da naj bi bil pritožbeni senat ob ponovni predložitvi zadeve vedno sestavljen iz sodnikov, ki so že odločali o tej zadevi, iz navedene ustavne določbe ne izhaja.

Očitka pritožnika, da je sodišče spremenilo sodno prakso brez utemeljitve, kar bi po vsebini lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave, Ustavno sodišče zaradi njegove pavšalnosti ni obravnavalo. V presojo, ali je izpodbijana odločitev pravilna ali ne, se Ustavno sodišče ne more spuščati. Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tega pa, kot je že bilo navedeno, pritožnik ni izkazal.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan