Jedro

V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.

Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbujanim sklepom prvostopnega organa, št. DT 0612-1448/2013-65 (01-820 05,14) z dne 19. 12. 20013, je bila zavrnjena tožnikova zahteva z dne 18. 12. 2013 za vpogled v spis o davčni preiskavi št. DT 06122-1448/2013 oz. v evidenco o preiskavah, ki se o njem vodi pri Generalnem davčnem uradu Davčne uprave Republike Slovenije, Preiskovalno analitskemu oddelku (v nadaljevanju DURS). Iz obrazložitve prvostopne odločbe izhaja, da je tožnik kot zavezanec za davek dne 18. 12. 2013 preko svojega pooblaščenca na naslov prvostopnega organa po e-pošti posredoval zahtevo za vpogled v navedeni davčni spis. Zahteva je bila zavrnjena iz razloga, ker naj bi se citirani spis nanašal na zadevo, v kateri je bil uveden postopek davčne preiskave in gre zato po mnenju tožene stranke za preiskovalni spis, ne pa za spis v upravni zadevi. Pooblaščencu tožnika je bilo pojasnjeno, da vpogled v spis ni možen, ker se v zadevnem postopku ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, pač pa naj bi do tega prišlo, če bi se ugotovilo, da so utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčevanju. Izpodbijana odločba temelji na stališču, da pridobi zavezanec za davek pravico do vpogleda v davčni spis šele tedaj, ko se v skladu s 5. odstavkom 131. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2) izda sklep o začetku inšpekcijskega postopka in se začne upravni postopek, v katerem ima zavezanec vse pravice davčnega in splošnega upravnega postopka, vključno s pravico do vpogleda v upravni spis. Gre za preiskovalni spis in ne za spis v upravni zadevi, do katerega bi imela stranka v upravnemu postopku pravico do vpogleda na podlagi 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Davčni organ svojo odločitev utemeljuje z dodatnim argumentom, da Zakon o davčni službi (v nadaljevanju ZDS-1) v drugem odstavku 34. člena določa, da ima zavezanec za davek pravico do vpogleda v podatke v evidenci o preiskavah po poteku desetih let od njihovega nastanka, ta rok pa v obravnavani zadevi še ni potekel, saj je evidenca, ki se vodi za tožnika, kot zavezanca za davek, nastala 2. 10. 2013. 2. Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski sklep je Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, zavrnilo z odločbo, št. DT 499-21-1/2014-4 z dne 18. 3. 2014. Drugostopenjski organ se v celoti strinja z zaključkom prvostopenjskega organa, da gre v obravnavanem primeru za postopek davčne preiskave in bo zato vpogled v spis možen šele, če bo skladno s 5. odstavkom 131. člena ZDavP-2 izdan sklep o začetku inšpekcijskega postopka. Ponavlja, da se spis, v katerega je želel vpogledati tožnikov pooblaščenec, nanaša na uveden postopek davčne preiskave po 131. členu ZDavP-2 v zvezi s 6. točko prvega odstavka 12. člena ZDS-1, v katerega se lahko, skladno s 34. členom ZDS-1, vpogleda šele po preteku 10 let od nastanka evidenc. Pritožbeni organ meni, da se izrecna določba 34. člena ZDS-1 sicer nanaša na vpogled v evidence, vendar velja ta prepoved enako in toliko bolj tudi za spis, saj se v njem nahajajo konkretni dokumenti, ki so podlaga za podatke in se v listinah nahajajo podatki, ki so zavedeni v evidencah.

3. Tožnik se z navedenim sklepom ne strinja in ga v tožbi izpodbija ter predlaga, da ga sodišče odpravi, predlaga pa tudi, da se v celoti odpravi tudi drugostopenjska odločba Ministrstva za finance.

4. Sodišče je s sklepom, opr. št. III U 110/2014-10 z dne 19. 6. 2015, tožbo tožnika zavrglo, Vrhovno sodišče RS pa s sklepom, opr. št. I Up 179/2015 z dne 31. 8. 2016, pritožbi tožnika ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovni postopek. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrženje pritožbe zoper sklep Generalnega davčnega urada Ministrstva za finance, št. DT 0612-1448/2013-65 (01-820 05,14) z dne 19. 12. 2013, pravilna in zakonita. Ker pa sodišče ni odločilo o tožbeni zahtevi tožnika glede kršenja njegove pravice, izhajajoče iz 30. člena in drugih členov Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), je zaradi bistvene kršitve določb postopka izpodbijani sklep razveljavilo.

K točki I izreka: Sodišče je tožnikovo tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Glede tožbe zoper odločbo Generalnega davčnega urada Ministrstva za finance št. DT 0612-1448/2013-65 (01-820 05,14) z dne 19. 12. 2013 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-21-1/2014-4 z dne 18. 3. 2014

5. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 2. členu določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Po določbah 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

6. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi 70. člena ZDavP-2 in 6. točke prvega odstavka 12. člena ZDS-1 v predpostovkovni preiskovalni fazi davčne preiskave, ki se je vodila po določbah 131. člena ZDavP-2 in drugega odstavka 12. člena ZDS-1, kar pomeni, da ne gre za dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah in obveznostih oziroma pravnih koristih tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Tožena stranka je sicer izdala izpodbijani sklep, s katerim je bila tožnikova zahteva za vpogled v spis zavrnjena, namesto da bi njegovo vlogo s sklepom zavrgla, ker o njej na podlagi 82. člena ZUP sploh ni bilo mogoče odločiti. V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu (tako sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 179/2015). Šele na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora (peti odstavek 131. člena ZDavP-2), v katerem bo imel tožnik pravico do vpogleda v upravni spis.

7. Glede na navedeno je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. V zvezi s tožbo, v delu, v katerem uveljavlja tožnik svoje pravice na podlagi 30. člena ZVOP-1

8. Tožnik v tožbi navaja, da bi mu moral biti, v skladu z določilom 30. člena ZVOP-1, omogočen vpogled v spis DURS, št. DT 0612-1448/2013. DURS, ki vodi postopek davčne preiskave zoper njega, nastopa kot upravljavec osebnih podatkov o posamezniku, t.j. tožniku. Zato mora, skladno z določilom 30. člena ZVOP-1, tožniku na zahtevo omogočiti vpogled v davčno preiskovalni sklep, vendar pa je bila s sklepom z dne 19. 12. 2013 njegova zahteva zavrnjena.

9. Pravico posameznika do seznanitve z osebnimi podatki določa 30. člen ZVOP-1. Postopek seznanitve je urejen v 31. členu, ki v drugem odstavku določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogoči vpogled, prepis, kopiranje ali potrdilo iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15-tih dneh ali pa ga v 15-tih dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaja potrdila ne bo omogočil. Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 mora upravljalec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel zahtevo ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama informacij ali pojasnila ne bo posredoval (tretji odstavek 31. člena ZVOP-1).

10. Iz priloženega sklepa DURS z dne 19. 12. 2013 nedvomno izhaja, da je bila zahteva tožnika za vpogled v spis o davčni preiskavi, ki se nanaša na tožnika, zavrnjena. Iz obrazložitve sklepa pa tudi izhajajo razlogi, zaradi katerih DURS tožniku želenih informacij ne bo posredoval. 11. Iz določb tretje alineje prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) izhaja, da je Informacijski pooblaščenec, kot samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za odločanje o pritožbi, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

12. Po zatrjevanju tožnika je od DURS zahteval podatke, ki naj bi se nanašali nanj. Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe tako izhaja, da Informacijski pooblaščenec o pritožbi tožnika zoper odločitev, da se ne ugodi njegovi zahtevi do vpogleda v dokumente, ki se nanašajo nanjo, ni odločil. 13. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-tih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ker o pritožbi tožnika zoper odločitev upravnega organa prve stopnje še ni bilo odločeno, kot je navedeno v prejšnji točki, niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu.

14. Glede na to je sodišče, ob predhodnem preizkusu tožbe, tožbo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v tem delu kot preuranjeno zavrglo .

K točki II izreka:

15. Sodišče je tožbo, sicer iz različnih razlogov, zavrglo v celoti, zato v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.