Jedro

Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog uvodoma imenovanega prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja št. V 5765170 (št. vpisa v register voznikov motornih vozil 516103), izdanega pri Upravni enoti dne 26. 4. 2013 obdolžencu zavrnilo in istočasno sklenilo, da se obdolžencu navedeno vozniško dovoljenje vrne.

2. S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva: “-” obdolženec je bil kot voznik v cestnem prometu dne 4. 2. 2017 preizkušen glede svojih psihofizičnih sposobnosti potrebnimi za vožnjo v cestnem prometu, med drugim je bil odrejen postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog in drugih prepovedanih substanc, istočasno pa je bil opravljen tudi preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih snovi v slini (DrugWipe 6S), ki je pokazal pozitiven rezultat, zaradi česar je prekrškovni organ v vloženem obdolžilnem predlogu z dne 6. 2. 2017 prvostopnemu sodišču v skladu s členom 113 a ZP-1 predlagal začasni odvzem vozniškega dovoljenja storilcu, saj je obstajal utemeljen sum, da je v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc “-” prvostopno sodišče je prekrškovni organ z dopisom z dne 10. 2. 2017 pozvalo, da obdolžilni predlog dopolni v zvezi z ugotovitvami zdravnika A. K., ki je opravil klinični del strokovnega pregleda takoj po storitvi prekrška dne 4. 2. 2017 “-” namesto dopolnitve dokaznega predloga je prekrškovni organ prvostopnemu sodišču z dopisom z dne 16. 2. 2017 poslal Toksikološko poročilo (priloga A 4), opravljeno na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete, iz katerega je razvidno, da obdolženec v krvi ni imel mamila THC (tetrahidrokanabinol), saj je bil rezultat preiskave te snovi v krvi negativen, za snov (zdravilo) metronidazol pa je bil rezultat pozitiven “-” prvostopno sodišče je 21. 2. 2017 v predmetni prekrškovni zadevi poleg izdaje izpodbijanega sklepa tudi meritorno odločilo s sodbo, opr. št. PR 168/2017 z dne 21. 2. 2017, s katero je prej navedeni obdolžilni predlog prekrškovnega organa zavrnilo na podlagi 1. alineje četrtega odstavka člena 106 ZP-1 “-” zoper prej navedeno sodbo je prekrškovni organ 24. 2. 2017 napovedal pritožbo, istega dne pa je prekrškovni organ zoper izpodbijani sklep vložil tudi pritožbo, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku.

5. Citirana sodba prvostopnega sodišča z dne 21. 2. 2017 je zaradi izostanka pritožbe s strani prekrškovnega organa po predhodni napovedi postala pravnomočna dne 16. 3. 2017, kar izhaja iz zaznamka prvega sodišča na list. št. 24. 6. Predmet tega pritožbenega postopka je torej obravnava izpodbijanega sklepa v zvezi z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja storilcu, zoper katerega je postopek o prekršku po določbi tretjega odstavka člena 106 ZP-1 že pravnomočno zaključen, saj zoper glavno stvar, to je zoper sodbo prvega sodišča v zvezi z obdolženčevo odgovornostjo prekrškovni organ kljub prvotni napovedi ni vložil pritožbe.

7. V izpodbijanem sklepu je prvostopno sodišče povzelo procesna dejanja, ki so si sledila po vložitvi obdolžilnega predloga s strani prekrškovnega organa in svojo odločitev utemeljevalo s tem, da glede na rezultate, ki izhajajo iz Poročila o toksikološki preiskavi za obdolženca ni mogoče zaključiti, da v obravnavanem primeru obstaja utemeljen sum, da je obdolženec kritičnega dne motorno vozilo vozil pod vplivom prepovedanih substanc.

8. Tako odločitev prekrškovni organ napada sicer z navedbami, da je izrek nerazumljiv, v nadaljevanju pa povzema dejanske ugotovitve iz obdolžilnega predloga o tem, kako je potek preizkus obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti v kritičnem času in meni, da kljub temu, da analiza krvi ni pokazala, da bi obdolženec imel v organizmu mamilo THC to še ne pomeni, da ga ni imel v organizmu, saj je bil urinski vzorec pozitiven tako na mamilo THC, kot tudi na metabolit. Ker je obdolženec imel istočasno v slini tudi prepovedano mamilo THC, ki pa se je v eleminacijski fazi izločilo v urin, je torej še vedno imel v organizmu tako mamilo THC, kot tudi metaboliti, zato prekrškovni organ šteje, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar je tudi podan utemeljen sum, ki je podlaga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Take pritožbene navedbe, s katerimi pritožba uveljavlja pritožbeni razlog kršitve materialnih določb zakona (2. točka člena 154 ZP-1), so neutemeljene.

9. Iz določbe prvega odstavka člena 113 a ZP-1 izhaja, da v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da takemu storilcu sodišče začasno odvzame vozniško dovoljenje, predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja pa je tudi sestavni del obdolžilnega predloga. Natančno branje te zakonske določbe skupaj z določbami členov 113 b do 113 č ZP-1 pokaže, da je bil namen zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v tem, da se take voznike, ki storijo najhujše prekrške po določbah ZPrCP in se jim izrečejo KT v številu, za katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, takoj izloči iz cestnega prometa, zaradi česar je predlagatelju bil postavljen tudi relativno kratek rok 5 dni, da sodišču tak predlog tudi poda. Ali še drugače, začasni odvzem vozniškega dovoljenja že po svoji opredelitvi pomeni, da gre za ukrep začasnega značaja, ki velja do končne odločitve sodišča v konkretni prekrškovni zadevi, ko sodišče odloča dokončno o odgovornosti storilca za očitani prekrške, zaradi katerega je po zakonu predpisana stranska sankcija KT v številu, ki pripelje do izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predpogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja pa je utemeljen sum, ki ga mora prekrškovni organ v predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja tudi ustrezno utemeljiti. V predmetni prekrškovni zadevi je prekrškovni organ utemeljeval obstoj utemeljenega suma med drugim tudi s pozitivnim rezultatom naprave za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih snovi v slini (DrugWipe 6S). Strinjati se je s pritožbo, da je že pozitiven rezultat naprave za hitro preverjanje prepovedanih substanc v slini lahko podlaga za obstoj utemeljenega suma, kar je pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, o čemer se je že nekajkrat izrekla tudi sodna praksa. Ni pa pritrditi pritožbi o tem, da v obravnavanem primeru obstaja utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kajti prvostopno sodišče je s prej navedeno sodbo zavrnilo obdolžilni predlog prekrškovnega organa prav iz razloga, ker naknadno predložena toksikološka preiskava ni pokazala prisotnosti prepovedanih substanc v obdolženčevi krvi, kar je ključno. Takšne ugotovitve in zaključke prvostopnega sodišča, ki je s prej citirano sodbo očitno štelo, da v primerih, ko sta istočasno opravljena preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc v slini in toksikološka preiskava krvi in ko slednja prevaga glede presoje o tem, ali je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc, pa bi prekrškovni organ moral napaditi v postopku o glavni stvari, torej z vložitvijo pritožbe zoper prej citirano sodbo, česar pa kljub predhodni napovedi pritožbe ni storil. Graja razlogov za odločitev o glavni stvari (v sodbi), v kateri je že pravnomočno odločeno, pa ne more biti upoštevna v postopku začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen. Zato se iz tega razloga postavlja še vprašanje o upravičenosti prekrškovnega organa do vložitve take pritožbe v postopku, ki je že pravnomočno zaključen.

10. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo prekrškovnega organa zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1), sklep sodišča prve stopnje potrditi.