Jedro

Podjetje, ki je pred uveljavitvijo ZLPP preneslo celotni družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ni zavezano k lastninskemu preoblikovanju na podlagi določb ZLPP, zaradi česar Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo tudi ni izdala soglasja k programu lastninskega preoblikovanja po 4. odstavku 20. člena ZLPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 29/97-9 z dne 15.1.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 65/97, nadalje: ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.12.1996. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (nadalje: agencija) z dne 12.8.1996, s katerim je ta odločila, da se zavrže zahteva tožnice za odpravo odločbe o izdaji soglasja k lastninskemu preoblikovanju podjetja E. H. B. d.d., P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je tožnica vložila zahtevo za odpravo odločbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-22/95 z dne 14.3.1996 (Uradni list RS, št. 24/96), s katero je bilo odpravljeno besedilo na koncu prve alinee 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94, 43/94, 68/94, 37/95 - odl. U.S. in 24/96 - odl. U.S. nadalje: uredba), ki se je glasilo: "oziroma druge dokaze, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za lastninsko preoblikovanje podjetja" in ki je omogočalo, v zvezi z vračilom premoženja, zavezanemu podjetju v postopku pridobivanja soglasja k programu lastninskega preoblikovanja dokazovanje, da so izpolnjeni pogoji o zavarovanju bivših lastnikov in njihovih dedičev z dodatnimi dokaznimi sredstvi, poleg tistih, ki so določeni v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 s spremembami, nadalje: ZLPP). V skladu s členom 46. Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ima vsakdo, ki so mu nastale škodljive posledice s posamičnim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa, pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil celotni družbeni kapital družbe E. H. - B. d.d. P., na podlagi pogodbe o prenosu družbenega kapitala z dne 16.10.1992, prenešen na Sklad Republike Slovenije za razvoj.

Delniška družba E. h. - B. je torej družba z znanim lastnikom in ni zavezana k lastninskemu preoblikovanju na podlagi določb ZLPP. Zaradi navedenega tudi ni bilo uporabljeno odpravljeno besedilo uredbe, zato na tej podlagi toženi stranki niso mogle nastati škodljive posledice.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da vztraja pri svojih navedbah, saj lahko pride do oškodovanja v zvezi z njenim zahtevkom za denacionalizacijo. Zahteva namreč vrnitev zemljišč, ki so bila nacionalizirana v naravi in ne hotelskih objektov, ki so bili prenešeni na Sklad za razvoj.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je že navedlo prvostopno sodišče, sta Sklad Republike Slovenije za razvoj in E. - h. B. d.d., dne 16.10.1992 sklenili pogodbo o prenosu družbenega kapitala. S to pogodbo je E. - h. B. d.d., na Sklad Republike Slovenije za razvoj (nadalje: sklad) prenesla 27.060 prednostnih delnic, ki so predstavljale celotni družbeni kapital podjetja. Pogodba o prenosu družbenega kapitala je zagotavljala denacionalizacijskim upravičencem možnost uveljavljanja pravic, ki jih je predvidel kasneje sprejeti ZLPP (4. odstavek 4. člena navedene pogodbe). Zato je imela tožnica možnost zavarovati svoja upravičenja po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 s spremembami), s predlogom za izdajo začasne odredbe po ZLPP do 7.6.1993. Tega, da je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, tožnica niti ne zatrjuje.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da E. - h. B. d.d., ni bila zavezana k lastninskemu preoblikovanju na podlagi določb ZLPP, saj je ta zakon začel veljati potem, ko je bila navedena pogodba že sklenjena (ZLPP je začel veljati dne 5.12.1992). Agencija zato pisnega soglasja k programu lastninskega preoblikovanja podjetja po 4. odstavku 20. člena ZLPP ni izdala. Zaradi navedenega tožnici na tej podlagi niso mogle nastati škodljive posledice v zvezi z njeno zahtevo za denacionalizacijo.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.