Jedro

Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, je s tožečo stranko sklenila poravnavo, s katero sta določili, v katerem primeru je dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu, pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila, zato je tožbeni zahtevek na vračilo prejetih zneskov štipendije utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.867,15 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2015 dalje do plačila, v 15 dneh (I. točka izreka). Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 58,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka, ker se ne strinja, da je vtoževani dolg 2.867,15 EUR dolžna plačati v 15 dneh. Zaradi slabega premoženjskega stanja zahtevanega zneska trenutno ne more plačati. Zato predlaga, da se ji odobri odlog plačila ali plačilo v obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne navaja.

5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka z odločbo št. ... z dne 20. 10. 2003 toženi stranki dodelila Zoisovo štipendijo za šolanje na A. fakulteti v B. za poklic univerzitetni diplomirani mikrobiolog od 1. 10. 2003 do konca šolanja po statutu izobraževalnega zavoda in ob izpolnjevanju pogojev iz Pravilnika o štipendiranju, v mesečni višini 41.742,00 tedanjih SIT.

6. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni uspešno zaključila absolventskega staža oziroma šolanja, za katerega ji je bila dodeljena štipendija, sta se stranki s poravnavo (priloga A2) dne 27. 11. 2009 dogovorili, da dolga, ki znaša 2.867,15 EUR, tožena stranka ni dolžna poravnati, če tožeči stranki do 30. 9. 2010 predloži dokazilo o zaključenem šolanju. V nasprotnem primeru pa je štipendijo za študijsko leto 2007/2008 dolžna vrniti v 12-ih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 238,92 EUR zapade v plačilo 15. 10. 2010, ostali obroki v višini 238,93 EUR pa do vsakega 15. dneva v naslednjih mesecih, zadnji obrok 15. 9. 2011. Dne 16. 2. 2011 sta stranki sklenili še aneks k pogodbi (priloga A4), s katerim je bil spremenjen rok vračila, in sicer tako, da prvi obrok zapade v plačilo 15 . 6. 2011 in zadnji 15. 5. 2012. 7. Tožena stranka tožeči stranki ni plačala ničesar, čeprav jo je z opominom pred tožbo z dne 28. 8. 2012 pozvala na plačilo. Tožeča stranka je zato dne 24. 4. 2015 vložila tožbo, ki je predmet tega spora.

8. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Ta v tretjem odstavku 190. člena določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Med strankama postopka je obstajalo na podlagi odločbe tožeče stranke z dne 20. 10. 2003 pravno razmerje o dodeljeni Zoisovi štipendiji za šolanje na A. fakulteti v B.. Tožena stranka svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnila in zato sta stranki tega socialnega spora dne 27. 11. 2009 sklenili poravnavo, dne 16. 2. 2011 pa še aneks k poravnavi.

9. Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti, kot to določa 1050. člen OZ. Stranki poravnave sta tako določili, v katerem primeru je tožena stranka dolžna štipendijo vrniti in v kakšnem obsegu pod pogojem, če ne predloži dokazila o dokončanju letnika oziroma študija, za katerega je prejemala štipendijo v študijskem letu 2007/2008. Tožena stranka do 30. 9. 2010 takšnega dokazila ni predložila, zato je dolžna tožeči stranki povrniti dolg, kakor je določeno v 3. členu poravnave oziroma v 2. členu aneksa k poravnavi z dne 16. 2. 2011. 10. Ker torej tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz sklenjene poravnave, je na podlagi določbe 1050. člena OZ, dolžna tožeči stranki plačati 2.867,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2015 dalje v 15 dneh, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, ker je upoštevalo, da je bila tožba vložena 24. 4. 2015 in da od tega dneva dalje tečejo zamudne obresti. Pravilno pa je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo tudi plačilo stroškov postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v višini 58,50 EUR, ki jih je tožena stranka prav tako dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Slabo premoženjsko stanje tožene stranke ne vpliva na rešitev predmetne zadeve. Že sodišče prve stopnje je v zvezi s temi navedbami pojasnilo, da je za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu dolga pristojna tožeča stranka in ne sodišče. Sodišče v okviru sojenja presoja le zakonitost in pravilnost vrnitve preplačila oziroma zakonitost izpodbijane sodbe. Glede na navedeno slabo premoženjsko stanje tožene stranke, ne more vplivati na pritožbeno rešitev zadeve.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.