Jedro

Ker je bil storilec večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, bi njegov sprejem v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ker je v postopku ugotovila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red.

V tožbi tožnik navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialne predpise. Res je sicer, da je tožnik dinamična osebnost in je od mladih let naprej prihajal v določene konfliktne situacije, vendar je šlo za prometne in manjše premoženjske delikte. Sedaj je povsem urejena osebnost. Leta 1989 se je tudi poročil in je oče dveh otrok. Ker se je rodil v Sloveniji materi Slovenki in očetu Hrvatu in od rojstva dalje živi v Sloveniji, meni, da so izpolnjeni vsi pogoji, da se mu omogoči pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I in 38/92 - ZDS), na katerega se v izpodbijani odločbi sklicuje, saj se ne glede na izpolnjene pogoje iz 1. odstavka istega člena vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije lahko zavrne osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona, to je, da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Tožnik sicer izpolnjuje pogoje 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu, ker je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, dne 23.12.1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, dejansko pa so pri njem podani razlogi iz 8. točke 10. člena istega zakona. V njegovem primeru pač ne gre samo za dinamično osebnost, ki je od mladih let naprej prihajala v določene konfliktne situacije, saj je bilo v postopku ugotovljeno in tega tudi sam tožnik ne zanika, da je bil od leta 1976 dalje pravnomočno obsojen zaradi vrste kaznivih dejanj. In na podlagi teh obsodb je tožena stranka utemeljeno ocenila, da bi njegov sprejem v slovensko državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, zato je lahko skladno z namenom, za katerega ji je pooblastilo za odločitev po prostem preudarku dano, tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrnila.

Sodišče pri tem tožniku še pojasnjuje, da njegove navedbe o kraju rojstva, opredeljevanju o njegovi domovini in od rojstva pridobljenih pravicah, ne morejo vplivati na negativno odločitev v tem upravnem sporu, saj te okoliščine niso pomembne za oceno nevarnosti za javni red.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporavilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).