Jedro

V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki ga tožnik želi izpodbijati, in na podlagi te presoje ugotovila, da tožnik s tožbo zoper ta sklep že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene očitne nerazumnosti, ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, organ za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 156/2022-4 z dne 31. 8. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 12. 8. 2022 pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije o davčni izvršbi na premičnine, št. DT 4934-94265/2021-1 z dne 27. 10. 2021 (v nadaljevanju sklep FURS), v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-29-642/2021 z dne 29. 7. 2022, in za zastopanje pred sodiščem I. stopnje. Za izvajalca brezplačne pravne pomoči je predlagal odvetnika A. A. iz Ljubljane.

2. Tožena stranka je z odločbo, št. Bpp 156/2022-4 z dne 31. 8. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da se v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine oziroma pogoji so v prvem odstavku 24. člena ZBPP našteti primeroma, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, opredeljuje tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki ga tožena stranka citira. Poudarja, da ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3. Tožena stranka v nadaljevanju povzema vsebino sklepa FURS. S tem sklepom je bilo odločeno, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ugotovljena na podlagi knjigovodske evidence, ki znaša na dan 27. 10. 2021 skupaj 37.499,86 EUR, in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo tožnikovih premičnin. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik zoper sklep FURS vložil pritožbo, v kateri je podal ugovor litispendence, ker zaradi izterjave iste terjatve že poteka sodni oziroma izvršilni postopek, nadalje ugovor zastaranja terjatev in še ugovor, da se terjatve nanašajo na obdobje, ko je bil nad njim že začet stečajni postopek. Ministrstvo za finance je, kot pojasnjuje tožena stranka, tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter se opredelilo do tožnikovih ugovorov zoper sklep FURS, kar vse tožena stranka povzema. Opisane ugotovitve sklene z zaključkom, da sta FURS in Ministrstvo za finance podrobno pojasnila, da začne davčni organ davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom. V predmetni zadevi so izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo in za izdajo izpodbijanega sklepa, saj so obstajali veljavni izvršilni naslovi, navedeni v sklepu FURS, tožnikovi pritožbeni ugovori pa niso utemeljeni, kot je to pojasnilo Ministrstvo za finance v svoji odločbi. Tožena stranka zato ocenjuje, da je glede na navedeno že na prvi pogled očitno, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku upravnega spora, v katerem želi izpodbijati sklep FURS. To pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper sklep FURS zavrnila.

4. Tožena stranka glede tožnikove prošnje, da zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji, še dodaja, da tožnik glede na trenutno stanje zadeve, ko tožbe še ni vložil, ni mogel biti pozvan k njeni dopolnitvi ali k podaji kakšne druge vloge, sploh pa v zadevi ni mogel biti razpisan narok za glavno obravnavo, na katerem bi tožnik potreboval pravno zastopanje. Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči "na zalogo", ne da bi prosilec v podani prošnji vsaj v grobem pojasnil, zakaj bi tako pomoč potreboval, po oceni tožene stranke ni smiselno.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj mu tudi povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po tem, ko strnjeno povzame vsebino izpodbijane odločbe ter citira določbo 24. člena ZBPP, navaja, da je stališče ustaljene upravno sodne prakse, da so zadeve, pri katerih je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, tiste zadeve, pri katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg take zakonske ureditve nekoliko širi in organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne (ne)razumnosti", ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Podrobnejše kriterije določa tretji odstavek 24. člena ZBPP. Zakonodajalec je jasno določil standard preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč, to je, da morajo biti razlogi za morebitno nedodelitev brezplačne pravne pomoči očitni. Tožnik meni, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi te meje vsebinskega preizkusa zadeve presegla, saj je prekomerno analizirala stanje zadeve, za kar nima zakonske podlage. V izpodbijani odločbi je povzela vsebino dosedanjega izvršilnega postopka in se postavila v vlogo odločevalca oziroma sodnika, saj je presojala, ali so tožnikovi ugovori zoper sklep FURS, tudi ugovori litispendence, zastaranja in vpliva uvedbe stečajnega postopka na postopek davčne izvršbe, utemeljeni. O utemeljenosti teh ugovorov bo namreč lahko odločalo šele sodišče v upravnem sporu.

6. Tožnik nadalje navaja, da so, tudi če bi sodišče štelo, da tožena stranka ni presegla meje očitnosti in spoznavnosti na prvi pogled, njene navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe nepravilne. Tožnik je v zadevi, za katero zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dne 2. 9. 2022 na Upravno sodišče že vložil tožbo oziroma sprožil upravni spor, v katerem zahteva odpravo sklepa FURS. Nanjo se sklicuje tudi v predmetnem postopku, saj je v tožbi pojasnil, zakaj so stališča FURS in Ministrstva za finance glede njegovih ugovorov litispendence in zastaranja nepravilna. Prav tako je v tožbi podal navedbe v zvezi s posledicami uvedbe oziroma začetka stečajnega postopka, kar vse naj sodišče upošteva kot del njegovih tožbenih ugovorov v tej zadevi. Očitek tožene stranke, da naj bi bila zadeva že na prvi pogled nerazumna in brez možnosti za uspeh, je torej neutemeljen, pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka pred odločanjem pridobila le sklep FURS in odločbo Ministrstva za finance, ne pa tudi tožnikove pritožbe zoper sklep FURS.

7. Tožnik ugotavlja, da je iz izpodbijane odločbe mogoče razbrati, da je tožena stranka prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila tudi z utemeljitvijo, da upravni spor v času vložitve tožbe še ni bil v teku ter da zato ni bila izkazana potreba po podajanju vlog in zastopanju na glavni obravnavi. Takšno stališče tožene stranke je po prepričanju tožnika zgrešeno in v nasprotju tako z določbami ZBPP kot tudi z ustaljeno prakso dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Tožnik citira določbi 11. in 26. člena ZBPP ter poudarja, da ZBPP ne določa pogoja, da mora biti postopek, na katerega se nanaša brezplačna pravna pomoč, že začet, ali da mora biti prosilec že pozvan k podajanju vlog, oziroma da mora biti razpisan narok. Ravno nasprotno, prosilec zaprosi za pravno pomoč za dejanja, ki bodo šele izvedena, in ne za nazaj. V skladu z ZBPP in redno prakso je, da prosilec najprej prosi za brezplačno pravno pomoč, šele nato pa izvede dejanja, za katera mu je bila taka pomoč odobrena. Tožnik je v konkretnem primeru zaprosil za brezplačno pravno pomoč prav za dejanja, za katera mu tožena stranka očita, da še niso opravljena, kar kaže, da je njeno stališče nepravilno.

8. Tožnik še navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo posegla v njegovo temeljno in ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Smisel določbe 25. člena Ustave je, da posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Vse to je bilo tožniku z izpodbijano odločbo odvzeto, saj nima sredstev, da bi si lahko zagotovil pooblaščenca, ki bi ga zastopal v upravnem sporu, zaradi česar je tudi zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet spora v obravnavni zadevi je odločitev tožene stranke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep FURS in za zastopanje pred sodiščem I. stopnje. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na podlagi 24. člena ZBPP.

12. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

13. Sodišče ugotavlja, da opisana zakonska ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh in je zadeva očitno nerazumna, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. To je zlasti takrat, ko gre za zadeve, pri katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva). Glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP, pa je doseg te zakonske ureditve širši od presoje izpolnjevanja formalnih pogojev za začetek ali nadaljevanje postopka, saj organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve ter nato odloči, ali je zadeva razumna oziroma ali ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh.

14. Obseg oziroma meje takega vsebinskega preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč, je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne nerazumnosti" (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na "verjetnost prosilčevega uspeha v postopku". Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (torej obrazložiti razloge za njegovo uporabo), in sicer na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč - razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, kar pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč ne sme poseči v vsebino sodnega varstva.1

15. Po presoji sodišča tožena stranka v predmetni zadevi "očitne nerazumnosti" tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni uspela ustrezno utemeljiti. Pravilno je sicer pojasnila, da je treba pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči najprej na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali obstajajo formalne ovire za vložitev tožbe, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Takih ovir v predmetni zadevi tožena stranka ni ugotovila.

16. V okviru vsebinske ocene očitne nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je tožena stranka dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa FURS, saj je v 10. do 12. točki obrazložitve povzela materialne predpise, ki so bili podlaga za izdajo tega sklepa, ter zaključke Ministrstva za finance glede tožnikovih pritožbenih ugovorov, ki so se nanašali na obstoj litispendence, zastaranja in pomena stečajnega postopka, nato pa v 13. točki navedla, da so bili v času izdaje tega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo in izdajo sklepa, saj so obstajali veljavni izvršilni naslovi, ki so navedeni v sklepu FURS, pritožbene ugovore tožnika pa je Ministrstvo za finance zavrnilo. Tožena stranka na tej podlagi ugotavlja, da tožnik s tožbo zoper sklep FURS že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče meni, da je tožena stranka z opisanimi zaključki v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči prevzela vlogo, ki jo ima Upravno sodišče v upravnem sporu, s tem pa presegla okvire ocene "očitne nerazumnosti", ki jo je upravičena izvesti na podlagi 1. alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, torej zmotno uporabila materialno pravo.

17. Sodišče nadalje pritrjuje tožniku, da tudi stališče tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. stopnji, saj da tožba, s katero bi izpodbijal sklep FURS še ni vložena, ni utemeljeno.

18. Brezplačna pravna pomoč po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Obseg pravne pomoči je treba presojati v obsegu, kot je bilo zanjo zaprošeno,Kolikor tožnik še ni vložil tožbe, to ni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje. ZBPP v tretjem odstavku 26. člena določa, da je brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Tožnik, kot navaja, nima potrebnega znanja, da bi sam rešil pravni problem, pač pa potrebuje strokovno pomoč, da bi se odločil, ali bo vložil tožbo. Zaključek tožene stranke, da gre v predmetni zadevi pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči za svetovanje in zastopanje za dodeljevanje "na zalogo", je torej vsaj preuranjen.2

19. Glede na vse doslej povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in o prošnji ponovno odločiti.

20. Sodišče je odločitev sprejelo na seji senata, ne da bi razpisalo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal odvetnik.

1 Primerjaj sodbe Upravnega sodišča I U 1434/2019, I U 1681/2021, I U 80/2022, I U 474/2022, I U 544/2022, II U 116/2022. 2 Primerjaj sodbe Upravnega sodišča I U 80/2022, I U 544/2022, II U 116/2022.