Jedro

Izrecnega odgovora na vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti, dodatek k zavarovalni polici ne daje. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da znaša znesek odškodnine 4.248,30 EUR.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne ter se sodba v zanjo neugodnem, izpodbijanem delu potrdi. V preostalem delu se zavrne tudi pritožba tožeče stranke ter se še višji zavrnilni del v sodbi sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ostaja nespremenjena.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 260,10 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh od prejema te sodbe dalje, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. V tej pravdi gre za odškodninsko zadevo, v kateri tožnik uveljavlja odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Škodni dogodek se je pripetil na delovnem mestu. Pred sodiščem prve stopnje je bila podlaga odškodninskega zahtevka še sporna, v pritožbenem postopku ni več. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša soprispevek toženca 30 %. Tožniku je prisodilo 2.008,30 EUR odškodnine, višji zahtevek pa zavrnilo. Toženko je obsodilo še na plačilo pravdnih stroškov v višini 1.701,80 EUR.

2. Proti sodbi se pritožuje najprej tožnik. Sklicuje se na pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in mu prisodi še odškodnino v znesku 4.244,01 EUR. Pritožnik se po posameznih postavkah, sklicujoč se na dejanske ugotovitve, ki dejanski podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne nasprotujejo, zavzema za višjo odškodnino. Meni, da bi mu moralo sodišče za telesne bolečine priznati 5.000,00 EUR, za strah 800,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.000,00 EUR. Nasprotuje ugotovitvam sodišča, da je pomoč pri negi potreboval le eno uro na dan. Meni, da jo je potreboval tri ure in da bi moralo sodišče zato priznati še nadaljnjih 63,00 EUR odškodnine.

3. Zoper sodbo se pritožuje tudi tožena stranka. Sklicuje se na pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Celotno bistvo pritožbe je v tezi, da bi moralo sodišče po tem, ko je ugotovilo, kakšna je pravična denarna odškodnina, najprej upoštevati delež soprispevka tožnika, šele nato pa odbiti franšizo v višini 102,00 EUR.

4. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama. Odgovora ni podala nobena stranka.

5. Pritožba tožene stranke ni utemeljena, pritožba tožeče stranke je utemeljena delno.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da nobena od strank v svoji pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretizirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je zato v nadaljevanju materialnopravno preizkusilo, ali je prisojena odškodnina ob dejanski podlagi izpodbijane sodbe ustrezna ali ne. Hkrati je odločilo še o edinem pritožbenem očitku tožene stranke.

7. Materialnopravna podlaga za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo je podana v 179. in 182. členu OZ (1). To zakonsko podlago sodišče uporabi tako, da jo vsebinsko napolni z načeloma individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnin. Tako je storilo tudi pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijane sodbe, pri čemer si je pomagalo z zbirko: Alenka Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba, Ljubljana, 2010. V nadaljevanju bo govor o zbirki; številke, na katere se bo pritožbeno sodišče sklicevalo, pa so evidenčne številke v tej zbirki.

8. Tožnik je utrpel zlom zgornje termalne plošče prvega ledvenega vretenca. V času škodnega dogodka je bil star 57 let. 9. Trpel je stalne hude bolečine nekaj dni, občasne hude in stalne srednje približno teden dni, občasne srednjo hude pa še nekaj mesecev. 14 dni je bil hospitaliziran, prejemal je protibolečinske infuzije, bil deležen fizioterapije in zdraviliškega zdravljenja. Nosil je tritočkovni steznik. Zdravljenje je trajalo več mesecev.

10. Primaren strah je bil po ugotovitvah sodišča kratkotrajen in zmeren. Sekundarni strah je trpel mesec in sicer je šlo za strah pred terapevtskimi postopki, posegi in za strah glede izida zdravljenja.

11. Gibljivost ledvene hrbtenice je pri tožniku zmanjšana za polovico. Opustil je vožnjo kolesa, igranje nogometa, ne zmore izvajati malo težjih fizičnih del. 12. Primerjava v citirani zbirki pokaže, da je v zadevi II Ips 593/2005 (evidenčna številka VI/156) oškodovanec trpel hujše posledice zaradi postkomocionalnih težav. Prisojena odškodnina je 9 plač. Zadeva II Ips 575/2002 (evidenčna številka VI/159) je z obravnavano primerljiva, prisojena je bila odškodnina v višini 9 plač. Prav tako je primerljiva zadeva, opr. št. II Ips 636/2005 (evidenčna številka VI/175), sodišče je tam oškodovancu priznalo odškodnino v višini 7 plač. Navedeni trije primeri so takšni, da je revizijsko sodišče vsebinsko presojalo revizijo tožeče stranke in ji tudi delno ugodilo. V vseh ostalih primerih relevantnega dela zbirke je bila revizija tožeče stranke zavrnjena. To pomeni, da odškodnina, prisojena na nižjih stopnjah, po presoji revizijskega sodišča ni bila prenizka, ne pa tudi tega, ali ni nemara previsoka.

13. V večini primerov, kjer je bila prisojena nižja odškodnina od zgoraj navedenih primerov, so bile poškodbe lažje, hospitalizacija krajša ali pa je sploh ni bilo, zmanjšanje življenjske aktivnosti primerljivo (kaže se kot omejenost v fizičnih aktivnostih), v nekaterih primerih pa zmanjšanja življenjske aktivnosti sploh ni bilo. Gre za obsežen sklop primerov, ki se nahajajo evidentirani pod številkami od VI/182 do VI/233. Odškodnine v teh primerih se gibljejo med štirimi in sedmimi plačami.

14. Pregled govori v prid tožnikovim prizadevanjem, da bi morala znašati pravična denarna odškodnina po 179. in 182. členu OZ več, kot je prisodilo sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča znaša pravična denarna odškodnina za telesne bolečine 3.500,00 EUR, za strah 500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000,00 EUR. Skupaj to znese 6.000,00 EUR.

15. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve ter vrednotno, materialnopravno presojo glede vprašanj, ki se nanašajo na odškodnino za tujo pomoč in nego. Razlogi sodišča prve stopnje že sami odgovarjajo na pritožbene navedbe. Odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tako skupaj znaša 6.171,00 EUR.

16. Na tej obračunski točki je treba presoditi še o (ne)utemeljenosti pritožbe tožene stranke. Gre za vprašanje, ali je v skladu z zavarovalno polico treba najprej odšteti odbitno franšizo ali najprej upoštevati 30% delež soodgovornosti.

17. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrecnega odgovora dodatek številka 4 k zavarovalni polici (priloga B1) ne daje. Tam je govor le o fiksni odbitni franšizi v višini 102,00 EUR. Ker sta mogoči obe pravni razlagi pogodbenega besedila, je na podlagi razlagalnega pravila iz 83. člena OZ pritožbeno sodišče presodilo, da je treba izbrati tisto možnost, ki je za tožnika ugodnejša. Tako kot sodišče prve stopnje je zato pritožbeno sodišče od zneska 6.171,00 EUR najprej odštelo odbitno franšizo v višini 102,00 EUR. Od tako dobljenega zneska 6.069,00 EUR je nato upoštevalo, da zaradi pritožbeno neizpodbijanega soprispevka v višini 30%, tožniku pripada 4.248,30 EUR.

18. Na podlagi procesnega pooblastila iz 5. alineje 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki spremenilo tako, da je znesek 2.008,30 EUR nadomestilo z zneskom 4.248,30 EUR.

19. Ker sta glede preostalega dela pritožbe tožeče stranke in glede celotne pritožbe tožene stranke izpolnjena oba pogoja iz 353. člena ZPP (2), je na podlagi tega procesnega pooblastila pritožbeno sodišče preostali del pritožbe tožeče stranke in celotno pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu potrdilo.

20. Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je moralo pritožbeno sodišče ponovno odločiti o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Vendar je pritožbeno sodišče pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izbrano metodo ločenega obračunavanja uspeha glede podlage in višine odškodninskega zahtevka, upoštevaje okoliščine konkretnega postopka, na abstraktni ravni sicer pravilno napolnilo pravni standard „ustrezen del stroškov“ iz drugega odstavka 154. člena ZPP, vendar pa je pri tem naredilo računsko napako v korist tožeče stranke. Ta napaka je prav takšna, da je uspeh šele po spremenjeni sodbi (zvišanju odškodnine) približno takšen, kot je v 30. točki obrazložitve zapisalo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pustilo odločitev o stroških nespremenjeno.

21. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela. Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP ji je zato pritožbeno sodišče priznalo stroške od zneska zvišane odškodnine. Upoštevaje tar. št. 3210 ZOdvT (3) znese nagrada za pritožbeni postopke 168 EUR, skupaj z DDV in materialnimi stroški 224,96 EUR.

(1) Obligacijski zakonik (Ur. list RS, št. 83/2001).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(3) Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008).