Jedro

Prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojeno s pripadništvom tuji armadi, ima značaj take odsotnosti, ki pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Sloveniji, ki pa je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odst. 40. čl. ZDRS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 1. odstavka 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94 - ZDRS). Tožena stranka navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik v času med agresijo JA na Republiko Slovenijo kot aktivna vojaška oseba zaposlen v vojašnici Š. Dne 21.8.1991 je odšel skupaj z delom svoje enote v Republiko Bosno in Hercegovino, in sicer v Z., kjer je ostal do začetka septembra 1991, ko je nastopil redni letni dopust in se vrnil v Slovenijo, nato pa je ponovno odšel v Zenico, kjer je ostal do 3.10.1991. Od 4.10.1991 pa je bil v bolniškem staležu, kot je razvidno iz priložene dokumentacije. V času tožnikovega bivanja v Republiki Bosni in Hercegovini so zaradi njegove lastnosti aktivne vojaške osebe v službi JA zanj nedvomno veljale določbe Zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 7/85-26/90), na podlagi katerih je bil odvisen od odredb vojaških oblasti, tako glede bivanja, kot glede opravljanja delovnih nalog. Tožena stranka tako njegove, čeprav kratkotrajne odsotnosti iz Republike Slovenije, ni mogla šteti za upravičeno delovno odsotnost. Ker torej tožnik od 23.12.1990 do izdaje odločbe ni ves čas živel v Republiki Sloveniji, zlasti še glede na razlog odsotnosti iz Slovenije, po oceni tožene stranke ne izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 1. odstavku 40. člena ZDRS.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega predpisa. V tožbi navaja, da od 20.7.1966 dejansko živi v Republiki Sloveniji, kjer je imel do izdaje izpodbijane odločbe prijavljeno tudi stalno prebivališče. Je že 25 let poročen, soproga in hči sta slovenski državljanki. V času 10-dnevne vojne je bil zaprt v kasarni v Š. in glede na čin (zastavnik prve klase) ni vplival na nobeno odločitev v vojski. Kratek čas odsotnosti iz Republike Slovenije je izkoristil, da je zaradi bolezni legalno zapustil JLA, drugače se ni upal zaradi groženj z zaporno kaznijo oziroma likvidacijo. Iz Republike Slovenije nima kam iti. Vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije je vložil dne 11.10.1991 oziroma v zakonskem roku pri Mestnem sekretariatu za notranje zadeve mesta Ljubljane in je izpolnjeval vse pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDRS. Tožena stranka ni ugotavljala razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS oziroma le-ti niso podani. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed zakonitih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Po 1. odstavku 40. člena ZDRS, na katerega se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje, pridobi državljan druge republike slovensko državljanstvo, če je imel na dan plebiscita 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če je vložil vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Če katerikoli izmed pogojev ni izpolnjen, državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti.

V tem primeru tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne izpolnuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, ker je z odhodom z enoto JA v Bosno in Hercegovino 21.8.1991 prekinil dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji. Navedenemu dejanskemu stanju tožnik ne oporeka, ampak le navaja, da je odsotnost izkoristil, da je zaradi bolezni lahko legalno zapustil JA, drugače se ni upal. Kaj je vsebina pogoja "in tukaj tudi dejansko živi" v zakonu ni določneje opredeljena. Ugotavlja se v vsakem primeru posebej glede na dejanske okoliščine, ki jih ugotovi upravni organ v upravnem postopku. V tem primeru je upravni organ v postopku ugotovil in tega tožnik ne izpodbija, da je bil tožnik kot aktivna vojaška oseba v času odsotnosti iz Republike Slovenije odvisen od odredb vojaških oblasti. To po mnenju sodišča pomeni, da je bilo od poveljstva armade odvisno, kje naj njen pripadnik dejansko živi. To pa je bilo v konkretnem primeru tožnikove prekinitve dejanskega življenja v Sloveniji zaradi njegovega odhoda po odredbi vojaških organov in po umiku armade iz Republike Slovenije območje druge države. Pri tem okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev, da kot pripadnik tujih oboroženih sil začasno zapusti Slovenijo, niso bistvene.

Splošno znano namreč je, da je JA v času njenega umika iz Slovenije bila tuja armada. Iz navedenega sledi, da ima prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojena s pripadništvom tuji armadi, značaj take odsotnosti, ki pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Sloveniji. Druge okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, na navedeno presojo ne morejo vplivati. Za presojo pogojev za pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS, na katero opozarja tožnik v tožbi, pa ni bilo pravne podlage, saj tožnik ni izpolnjeval vseh pogojev iz 1. odstavka 40. člena tega zakona. Prav izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 40. člena ZDRS so namreč pogoj za uporabo določbe 3. odstavka 40. člena istega zakona.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97-ZUS). Določbe ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).