Jedro

Izpodbijani sklep zaradi spremenjenega materialnopravnega stališča o tem, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala obstoj vtoževane terjatve, nima značilnosti odločitve presenečenja (kot neutemeljeno očita pritožba), ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi toženčevega procesnega gradiva ponovno presojalo pogoje za začasno odredbo, tožnica pa se je imela možnost opredeliti do ugovornih navedb v odgovoru na ugovor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo toženčevemu ugovoru, razveljavilo sklep o začasni odredbi z dne 15. 3. 2019 in zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe.

2. Tožnica s pritožbo izpodbija sklep zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču očita, da je odločalo mimo podane trditvene podlage. Toženec v ugovoru ni trdil, da mu tožnica očita neizpolnjevanje obveznosti, ki v pogodbi o preužitku niso bile dogovorjene. Nasprotno, trdil je (in z listinami dokazoval), da je obveznosti - čiščenje žleba, sekanje drv, košnja trave, skrb za živino, izpolnjeval. V okvir pogodbenega dogovora, da bo toženec tožnici nudil oskrbo, nego in pomoč, da bo skrbel za tožničino hišo in da bo imela tožnica urejen standard bivanja, so sodila opravila: priprava drv, košnja trave, skrb za okolico hiše in krmljenje domačih živali. Toženec ni ustrezno saniral posledic plazu, ki je prizadel tožničino hišo. Prav tako ni ustrezno saniral zidu, meteorno vodo pa je nepravilno speljal k hiši. Obveznost šteje za izpolnjeno le tedaj, ko je pravilno (kakovostno) izpolnjena. Toženec je za prehrano tožnice poskrbel šele na prigovarjanje tožnice, več kot 6 let po sklenitvi pogodbe o preužitku, in šele tedaj, ko je tožnica pogodbo že želela razvezati. Toženec in njegov oče sta tožnico namenoma odvračala od prošenj za prevoz k zdravniku. Iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe, da je tožnica potrebovala pomoč pri prevozih k zdravniku, okulistu in na operacijo, izhaja, da je prosila za prevoz. Razlogi izpodbijanega sklepa so tudi v medsebojnem nasprotju. Sodišče najprej ugotavlja, da je sporno, ali je tožnica tožencu prepovedovala izpolnjevanje obveznosti, v nadaljevanju pa navede, da je bistveno, ali je toženec sploh izpolnjeval obveznosti po pogodbi o preužitku. Izpodbijani sklep je za tožnico sklep presenečenja. Iz predloženih dopisov izhaja, da je toženec začel tožnici pošiljati dopise o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti šele leta 2018. Pred tem (od sklenitve pogodbe o preužitku leta 2013 dalje) pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval. Toženec in njegovi starši so tožnici prenehali pomagati takoj po sklenitvi pogodbe o preužitku. Njen življenjski standard se je takrat močno poslabšal. Sodišče je prezrlo, da je tožnica toženca večkrat pozvala k izpolnjevanju pogodbe, vendar jo je toženec zavrnil. Tožnica mu ni več zaupala, začela je zavračati ponujeno pomoč. Če bo toženec razpolagal z nepremičnino, bo tožnica izgubila svoj edini dom. Tožnica bi tako utrpela neprimerljivo večjo škodo kot toženec, če bi začasna odredba ostala v veljavi.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica s tožbo uveljavlja zahtevek za razvezo pogodbe o preužitku z dne 17. 10. 2013,1 ki temelji na trditvah, da toženec kot prevzemnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih zavez. Na podlagi tožničinega predloga je sodišče prve stopnje 15. 3. 2019 izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je v zavarovanje vtoževane terjatve tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev parcele 162 katastrska občina X. Prepoved je bila zaznamovana v zemljiški knjigi. Odločitev je temeljila na ugotovitvah, da je tožnica z verjetnostjo izkazala, da toženec vse do junija 2018 obveznosti po pogodbi o preužitku ni izpolnjeval, pri čemer so bili razlogi za to v celoti na njegovi strani, in da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki lahko brez izdaje začasne odredbe nastanejo tožnici (tožencu bo onemogočen le promet in obremenitev nepremičnine, izvrševal pa bo lahko druga lastninska upravičenja). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdano začasno odredbo razveljavilo.

6. V prvem odstavku 564. člena OZ2 je pogodba o preužitku definirana kot pogodba, s katero se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Gre torej za trajajoče, odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Skladno z drugim odstavkom 568. člena OZ lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba o preužitku razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pravilo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi (dolžnost izpolnitve obveznosti iz 9. člena OZ je eno temeljnih načel obligacijskega prava), terja restriktivno presojo pogojev za razvezo pogodbe.

7. V dejansko podlago izpodbijanega sklepa so zajeta naslednja pravno pomembna dejstva: - na podlagi pogodbe o preužitku je tožnica na toženca prenesla lastninsko pravico na parceli 162, k. o. X,3 toženec pa se je zavezal4, da bo skrbel za tožničino hišo, tako da bo imela tožnica urejen standard bivanja (komfortne prostore za osebno higieno), da bo skrbel za tožničino prehrano, čiščenje in vzdrževanje stanovanja, pranje perila in osebno higieno, da bo tožnico vozil k zdravniku, da bo po potrebi doplačeval oskrbnino za tožničino bivanje v bolnišnici, domu starejših ali zdravilišču, in da bo poskrbel za tožničin pogreb in grob, - toženec je tožnici v hiši na naslovu M. 7 uredil kopalnico, - toženec je tožnici na njeno željo uredil dostavo kosila na dom od 1. 2. 2019 dalje, kar tudi plačuje, - iz pogodbe o preužitku ne izhaja dogovor o košnji trave, sečnji drv za kurjavo, vzdrževanju kmetijskih površin ter skrbi za okolico hiše in domače živali, in - tožnica toženca ni obvestila, da potrebuje prevoze k zdravniku (k okulistu, na operacijo oči). Zaključek o neizkazanosti obstoja vtoževane terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ5) je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitve, (1) da je toženec izpolnjeval obveznosti, ki so bile dogovorjene, in (2) da tožnica tožencu očita neizpolnjevanje obveznosti, ki niso bile dogovorjene (neizpolnjevanje nedogovorjenih obveznosti ne more biti podlaga za razvezo pogodbe o preužitku).

8. Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje mimo toženčevih trditev, oziroma celo v nasprotju z njimi, zaključilo, da se toženec za določene storitve ni pogodbeno zavezal. Iz procesnega gradiva, ki ga je toženec v spis prispeval do izdaje izpodbijanega sklepa, izhaja, da je toženec navajal in dokazoval (dopisa tožnice z dne 14. 10. 2018 in 21. 1. 2019 v prilogi B3 in B4),6 da je v obdobju od sklenitve pogodbe dalje skladno z dogovorom (med drugim) tožnici spravljal drva iz gozda in jih razžagal, vzdrževal in obdeloval kmetijske površine ter kosil, seno spravljal na tožničin senik (višek krme pa z dovoljenjem tožnice odpeljal). Iz toženčevih navedb torej izhaja prav nasprotno od tistega kar je ugotovilo sodišče: toženec se je zavezal h košnji trave, sečnji drv za kurjavo, vzdrževanju kmetijskih površin, skrbi za okolico in pripravi krme za domače živali.

9. Ne glede na navedeno je odločitev iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, materialnopravno pravilna. Na vprašanje, ali je toženec izpolnjeval pogodbene obveznosti, je mogoče odgovoriti s pomočjo predloženih listinskih dokazov. Tožnica se je imela možnost opredeliti do teh dokazov, zato je lahko pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 355. člena ZPP7,8 dopolnilo ugotovljeno dejansko stanje v tej smeri. Sodišče prve stopnje je o pogojih za ohranitev začasne odredbe v veljavi oziroma za njeno razveljavitev odločalo na podlagi verjetnosti. Enak dokazni standard, pri katerem sodišče sledi razlogom za resničnost zatrjevanih dejstev, če so močnejši oziroma številčnejši od razlogov v prid neresničnosti, je uporabilo tudi pritožbeno sodišče. Toženčeve trditve v povezavi z razpoložljivo listinsko dokumentacijo omogočajo presojo, da je toženec do trenutka, ko je začela tožnica odklanjati njegove storitve, izpolnjeval pogodbene obveznosti (tudi tiste, za katere sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da niso bile dogovorjene), in da je razlog za to, da toženec pogodbenih obveznosti v pretežnem delu ne izpolnjuje več, v celoti na strani tožnice, ki izpolnitev zavrača. Velja poudariti, da razveze pogodbe ne more zahtevati preužitkar, ki sopogodbeniku onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti. Prav tako ne more zahtevati razveze pogodbe preužitkar, ki prevzemniku ne sporoča svojih potreb in želja (kar velja zlasti v situaciji, ko preužitkar in prevzemnik ne živita skupaj).

10. V okviru ugovornih navedb je toženec trdil (in s predloženimi listinami dokazoval), da upošteva izražene želje tožnice in stori tisto, kar mu naloži (uredil ji je dostavo kosila na dom, umaknil je lipova drva izpod kozolca), oziroma se vzdrži ravnanj, ki mu jih tožnica prepove (tožnica mu ni izročila ključev prostorov v hiši M. 7a9, ki jih je nameraval adaptirati, prepovedala mu je čiščenje žleba in odtočnih cevi ter pregled strešne kritine hiše na naslovu M. 7). Pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne dvomi, da se je pogodba o preužitku nekaj let izvrševala v dogovorjenem obsegu (v obsegu kot je tožnica potrebovala oskrbo, nego in pomoč). V nekem trenutku je želela tožnica, bodisi zato, ker ni bila (več) zadovoljna s toženčevimi storitvami, bodisi zato, ker je želela, da ji pomaga kdo drug, doseči sporazumno razvezo pogodbe o preužitku (dopis notarja, naslovljen na tožnico, z dne 22. 9. 2017 v prilogi A16), kar je toženec zavrnil. Tožnica je s tožencem začela komunicirati pisno ali preko njegovega pooblaščenca in mu na ta način izražati svoje želje, ali pa je njegovo ponujeno pomoč odklonila ali celo onemogočila (- v dopisu z dne 12. 8. 2018 (priloga B2) tožnica navaja, da tožencu ne bo izročila ključev stanovanja na naslovu M. 7a, ker mu ne zaupa, saj doslej z njegovimi deli ni bila zadovoljna, - v dopisu z dne 21. 1. 2019 (priloga B4) tožnica od toženca zahteva, da ji uredi vse potrebno za dostavo kosila na dom in da odstrani lipova drva izpod kozolca, ter tožencu prepoveduje hojo, vožnjo in delo po parcelah, ki so še v njeni lasti, - v dopisu z dne 25. 7. 2018 (priloga B5) tožnica zavrača toženčevo ponudbo, da počisti žleb in odtočne cevi ter pregleda strešno kritino, saj z njegovim delom ni bila zadovoljna in mu ne zaupa). Z razlogi za izgubo tožničinega zaupanja v razmerju do toženca, oziroma z utemeljenostjo teh razlogov, se bo moralo sodišče prve stopnje ukvarjati, ko bo odločalo o glavni stvari. V postopku zavarovanja pa je kot bistveno treba izpostaviti, da tožnica ni izkazala, da bi toženec kadarkoli odklonil pomoč, za katero ga je prosila oziroma izrazila potrebo. Tožnica ni izkazala, da bi že kdaj pred 21. 1. 2019 zahtevala, da ji toženec uredi dostavo kosila na dom, zato je neutemeljena pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženec prehrano uredil šele po tem, ko je želela tožnica razvezati pogodbo. Obstoj pisne dokumentacije šele po letu 2018 (oziroma neobstoj takšne dokumentacije pred letom 2018) izkazuje spremembo v pogodbenem odnosu (prej je bila komunikacija med pravdnima strankama le ustna), ne pa neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pred letom 2018. Želje oziroma potrebe, ki jih tožnica ni izražala, toženec ni mogel izpolniti (kar velja za prevoze k zdravniku, na operacijo). Enako velja glede storitev, ki jih je toženec samoiniciativno v okviru dogovorjene pomoči poskušal opraviti, pa mu je tožnica to preprečila.

11. Izpodbijani sklep zaradi spremenjenega materialnopravnega stališča o tem, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala obstoj vtoževane terjatve, nima značilnosti odločitve presenečenja (kot neutemeljeno očita pritožba), ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi toženčevega procesnega gradiva ponovno presojalo pogoje za začasno odredbo, tožnica pa se je imela možnost opredeliti do ugovornih navedb v odgovoru na ugovor.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Poleg zahtevka za razvezo uveljavlja tudi vknjižbo lastninske pravice na parceli 162 katastrska občina X na svoje ime (podredno izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine), izbris vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane v korist toženca pri parcelah 158, 159, 161, 163, vse katastrska občina X in pri parcelah 1034, 1055, 1056, vse katastrska občina Y (podredno izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine). 2 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami. 3 Pogodba ima tudi elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju iz 557. člena OZ, saj je bila izročitev ostalega tožničinega nepremičnega premoženja tožencu odložena do tožničine smrti. 4 Po pogodbi sta bila solidarna zavezanca in plačnika toženčeva starša, A. A. in B. A. 5 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami. 6 V prvem dopisu tožnica priznava, da je toženec v obdobju do 15. 9. 2017 kosil in spravljal krmo za tožničine živali, v drugem pa toženca poziva, da umakne lipova drva izpod kozolca. 7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami. 8 Pritožbeno sodišče je bilo v spoznavnih možnostih izenačeno s sodiščem prve stopnje, zato je lahko na podlagi listinskih dokazov ugotovilo pravilno (popolno) dejansko stanje, in sicer ne da bi opravilo obravnavo. 9 Ker je hišo na naslovu M. 7 prizadel plaz, je toženec tožnici ponudil, da ji v prostorih hiše M. 7a uredi kopalnico ali pa popravi hišo na naslovu M. 7.