Up-97/96

11.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe R. š. iz L., ki ga zastopa E. B., odvetnica v L. na seji senata dne 11. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba R. Š. v zvezi z odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-207/92 (617-206/92) NGT z dne 6.5.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo dne 11.4.1996. Zatrjuje, da mu je pristojni upravni organ neupravičeno odrekel potrditi delno pravnomočnost v izreku tega sklepa navedene odločbe. Z njo je bilo odločeno o vzpostavitvi lastninske pravice v postopku denacionalizacije nepremičnine v korist pritožnika ter določena višina odškodnine, ki jo mora pritožnik plačati zavezancu iz denacionalizacije. Pritožnik je zoper odločitev o višini odškodnine sprožil upravni spor, medtem ko odločitev o vzpostavitvi lastninske pravice ni izpodbijal. Ker upravni organ noče izdati potrdila o delni izvršljivosti odločbe, naj bi kršil pritožnikovo pravico do lastnine po 67. členu Ustave. Takšno ravnanje pa naj bi pomenilo tudi kršitev 2. člena in drugega odstavka 120. člena Ustave.

2.Pritožnik meni, da je zakonski pogoj izčrpanosti pravnih sredstev podan, ker za pridobitev potrdila o izvršljivosti odločbe ni predviden konkreten postopek. Ministrstvo za kulturo je pritožnika z dopisom z dne 19.9.1995 obvestilo o razlogih, zaradi katerih ni potrdilo delne pravnomočnosti. Pritožnik se sicer zaveda, da je v primeru, če bi navedeno obvestilo obravnavali kot posamični pravni akt, zamudil rok, ki ga Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) določa v prvem odstavku 52. člena za vložitev ustavne pritožbe. Vendar meni, da gre za splošen pojav v ravnanju upravnih organov, zato predlaga obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS. Predlaga, da Ustavno sodišče odloči o delni pravnomočnosti v izreku tega sklepa navedene odločbe.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsakdo vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so izčrpana pravna sredstva. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS pa jo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da so v tem primeru izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o ustavni pritožbi. Kolikor bi bilo mogoče obvestilo Ministrstva za kulturo šteti kot posamični pravni akt, s katerim je bilo odločeno o pritožnikovi pravici, je imel pritožnik zoper njega možnost sprožiti upravni spor. Ustava določa v prvem odstavku 157. člena, da o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Pritožnik ni izkazal, da je sprožil upravni spor, zato glede tega tudi ne pride v poštev presojanje, ali bi bili za zamujeno ustavno pritožbo v tem pomenu izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS, po katerem je mogoče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odločati o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka.

5.Kolikor se pritožnikove trditve nanašajo na ravnanje pristojnega organa - torej gre za dejanje, ki naj bi ga bil na podlagi zakona pristojni organ dolžan opraviti, pa je treba ugotoviti, da pritožnik prav tako ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Zato bi moral pritožnik tudi v tem pogledu poprej pred pristojnim sodiščem izčrpati sodno varstvo pred vložitvijo ustavne pritožbe. Ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek