Jedro

Pravdne stranke imajo pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika višjega sodišča je prav takšen sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v konkretni zadevi zahtevala izločitev:

1.) razpravljajoče sodnice,

2.) predsednika Okrožnega sodišča v Celju (ki je pristojen za odločitev o izločitvi sodnice) ter

3.) predsednika Višjega sodišča v Celju (pristojnega za odločitev o izločitvi predsednika prvostopenjskega sodišča).

Za odločitev o tej, zadnji izločitvi, je pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (drugi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

2. Ta je s sklepom Su 624/2019 z dne 26. 3. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zahtevo tožeče stranke za izločitev predsednika Višjega sodišča v Celju - sodnika svetnika A. A. - zavrnil. 3. Tožeča stranka je zoper takšen sklep vložila pravočasno in dovoljeno pritožbo. V njej navaja, da ji je bil izpodbijani sklep vročen s strani Okrožnega sodišča v Celju, po tem, ko je prejela (in se pritožila zoper) sklep (izdan le en dan po izpodbijanem sklepu), s katerim je predsednik Višjega sodišča v Celju zavrnil njeno zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Meni, da bi ji izpodbijani sklep moral biti vročen prej, saj se ima zoper njega pravico pritožiti. Bil naj bi tudi napačen, ker nima pravnega pouka o pritožbi. Še bolj napačen naj bi bil sklep predsednika Višjega sodišča v Celju, s katerim je slednji, še pred pravnomočnostjo odločitve o svoji izločitvi, zavrnil tožničin predlog za izločitev predsednika okrožnega sodišča. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi je predsednik Vrhovnega sodišča z izpodbijanim sklepom z dne 26. 3. 2019 zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev predsednika Višjega sodišča v Celju. Slednji je nato naslednji dan - 27. 3. 2019 - s sklepom Su 104/2019, zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Navedeni sklep je bil tožeči stranki vročen 4. 4. 2019. Ta je z vlogo, ki jo je okrožno sodišče prejelo 10. 4. 2019 (v spisu na l. št 976 in nasl.), sodišče seznanila, da sklepa, s katerim je bilo odločeno o izločitvi predsednika višjega sodišča (tj. izpodbijanega sklepa), ni prejela. Sodišče prve stopnje ji je nato navedeni sklep vročilo, tožeča stranka pa je zoper njega vložila predmetno pritožbo.

6. V njej podaja dva (relevantna) očitka: 1.) da bi izpodbijani sklep moral vsebovati pravni pouk o pravici do pritožbe ter 2.) da bi ji moral biti vročen takoj po izdaji - in ne šele po tem, ko je nasprotovala (en dan pozneje izdanemu) sklepu predsednika višjega sodišča. 7. Oba očitka sta sicer resnična. Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo pravdne stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je prav takšen sklep,1 kar pomeni, da bi pravni pouk o pravici do pritožbe moral vsebovati (324. v zvezi s 332. členom ZPP). Res je tudi, da bi moral predsednik Višjega sodišča v Celju z odločitvijo o zahtevi za izločitev predsednika okrožnega sodišča, počakati do pravnomočnosti odločitve o svoji izločitvi (torej do odločitve o pritožbi ali do poteka roka zanjo).

8. Vendar: odsotnost pravnega pouka pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki sama po sebi ne utemeljuje pritožbe. Da bi jo, bi morala vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Izostanek pravnega pouka v konkretnem primeru nima takšnega učinka. Na vsebinsko pravilnost same odločitve ne vpliva. Hkrati pa je očitno, da je tožeča stranka za svojo pravico do pritožbe (iz)vedela in je pritožbo tudi pravočasno vložila. Do kršitve njenih ustavnih in procesnih pravic (tudi zatrjevane kršitve 12. člena ZPP) zato ni prišlo.

9. Razveljavitveni razlog nadalje ne more biti niti dejstvo, da je bil tožnici izpodbijani sklep vročen kasneje kot sklep predsednika Višjega sodišča v Celju, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za izločitev predsednika okrožnega sodišča. Tudi ravnanje predsednika višjega sodišča, ki je sklep Su 104/2019 izdal preuranjeno, namreč v ničemer ne spremeni pravilnosti pred tem sprejete (čeprav ne pravnomočne) odločitve o zavrnitvi zahteve za njegovo izločitev. Predmet presoje v konkretni zadevi je izključno ta, predhodna odločitev. V obravnavo (procesne ali vsebinske) pravilnosti sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika okrožnega sodišča se ob tem ni mogoče spuščati, saj posebne pritožbe zoper njega ni (tretji odstavek 73. člena ZPP).

10. Nobena od v konkretnem primeru strojenih procesnih kršitev torej na vsebinsko pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Drugih razlogov, ki bi lahko vzbudili dvom vanjo, pa tožeča stranka ne zatrjuje. Vrhovno sodišče je zato njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (37. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

1 Da je pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev predsednika višjega sodišča, ki naj bi odločil o izločitvah drugih sodnikov, dovoljena, izhaja tudi iz sklepa VSRS IX R 13/2003.