Jedro

Sodišče dovoli obnovo postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, vendar samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Izrek

Pritožbi proti sklepu z dne 13.8.1999 in proti sklepu z dne 24.1.2000 se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 13.8.1999 je sodišče prve stopnje toženčev predlog za obnovo postopka zavrglo, s sklepom z dne 24.1.2000 pa je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks. V pritožbi proti sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka toženec navaja, da prvo sodišče ni hotelo izvesti ponudenih dokazov, pač pa jih je pustilo v nemar. Takšen sodniški odnos pri opravljanju sodniške funkcije predstavlja zlorabo uradnega položaja. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks toženec navaja, da je prvemu sodišču predložil vsa ustrezna potrdila o premoženjskem stanju in ki so potrebna za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi če bi dolgoval sodne takse, je terjatev po Zakonu o sodnih taksah že zastarala. Toženec sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbi nista utemeljeni. Pravilna je prvostopna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka. Pravilna je prvostopna ugotovitev, da v predlogu predlagana priča A. M. ne predstavlja novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku. Novi dokazi so samo tisti dokazi, ki so obstojali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela. Novi dokazi tedaj niso tisti, ki jih je stranka predlagala že v prejšnjem postopku, pa jih je sodišče zavrnilo. Na podlagi takega dokaza obnova postopka ni dovoljena. Pravilna je zato prvostopna odločitev, ko je toženčev predlog za obnovo postopka na podlagi 425. člena ZPP kot nedovoljenega zavrglo. Tudi o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je prvo sodišče pravilno odločilo. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne učinkuje za nazaj, pač pa se oprostitev nanaša le za vloge in dejanja, katerih obveznost plačila sodnih taks je nastala tistega dne, ko je bil vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ali pozneje. Toženec je vložil predlog dne 16.3.1999 in bi učinki oprostitve plačila sodnih taks veljali le za tiste toženčeve vloge in dejanja, ki bi bile vložene oziroma izvedene po tem datumu. Za te toženčeve vloge pa je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče druge stopnje sprejema prvostopne razloge, s katerimi je utemeljilo tako odločitev in se nanje sklicuje v izogib nepotrebnega ponavljanja. Prvo sodišče je ugotovilo, da toženčevo premoženjsko stanje ni takšno, da bi se s plačilom sodnih taks sredstva tako občutno zmanjšala, da bi trpelo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov. Sicer pa toženec tudi ni zadostil vsem zahtevam iz 2. odstavka 169. člena Zakona o pravdnem postopku (/99), ki morajo biti izpolnjene ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Toženec je prvemu sodišču predložil le potrdilo o premoženjskem stanju, ne pa tudi drugih potrdil, ki jih zahteva navedeno zakonito določilo. Tudi k pritožbi toženec ne prilaga nobenih listin. Ob takem stanju zadeve je bilo treba toženčevo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.