Jedro

Tožnik ne zatrjuje sorodstvenega razmerja toženca s predsednikom sodišča, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje v sporni zadevi, ampak s predsednikom Okrajnega sodišča B., to pa ne more ogroziti percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je 6. 11. 2009 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 25.777,51 EUR. Ker je toženec vložil obrazložen ugovor, je Okrajno sodišče v Ljubljani sklep o izvršbi VL 164052/2009 z dne 26. 11. 2009 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče B. v pravdnem postopku.

2. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 17. 11. 2010 predlagal prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je toženec brat predsednika Okrajnega sodišča B., toženec ga je predlagal tudi kot pričo. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožana tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina, da je toženec brat predsednika Okrajnega sodišča B., toženec pa je svojega brata tudi predlagal za pričo, po oceni Vrhovnega sodišča ne narekuje prenosa krajevne pristojnosti. Če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ne more biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Tožnik ne zatrjuje sorodstvenega razmerja toženca s predsednikom sodišča, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje v sporni zadevi, ampak s predsednikom Okrajnega sodišča B., to pa ne more ogroziti percepcije javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljena okoliščina ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.