Jedro

Kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana, saj opis dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, prekršek pa prav tako ni obrazložen.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije, Specializirana enota za nadzor prometa , je pravni osebi J. d.o.o. izdal plačilni nalog št. 109714121 z dne 23. 4. 2014 zaradi prekrškov po devetnajstem odstavku 32. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in devetem odstavku 34. člena ZCes-1, s katerim ji je izrekel globo v višini 5.000,00 EUR. Storilkina zagovornica je vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Novem mestu s sodbo ZSV 125/2014 z dne 1. 4. 2015 zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri predlaga, da Vrhovno sodišče zaradi procesne kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in materialne kršitve iz 1. točke 156. člena ZP-1 pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Zahtevo utemeljuje z navedbami, da se storilki v obravnavanem primeru očita storitev dveh prekrškov, ki se nanašata na izredni prevoz v cestnem prometu. Na različnih cestah ali njihovih delih so predpisane omejitve glede dolžine, širine in teže vozila, zato je kategorija oziroma vrsta ceste zakonski znak tovrstnih prekrškov. Prekrškovni organ je v obravnavanem primeru kot kraj storitve prekrška navedel hišni naslov S., Novo mesto, kar ni vrsta oziroma kategorija ceste, temveč naslov tovarne in parkirišča ob njej. Sodišče je sicer ugotovilo, da kraj storitve prekrška ni bil pravilno določen, kljub temu pa ugotovljene kršitve ni odpravilo, zato je po mnenju vložnika podano nasprotje med izrekom sodbe in njenimi razlogi. Ker gre za očitek, da tovorno vozilo po določeni cesti ne bi smelo voziti, je po prepričanju vrhovnega državnega tožilca, vrsta oziroma kategorija ceste zakonski znak prekrška, ki bi moral biti naveden v plačilnem nalogu. Tam je kot kraj storitve prekrška naveden naslov objekta in ne vrsta ceste, zato po prepričanju vložnika niso izpolnjeni vsi zakonski znaki očitanih prekrškov.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1, poslalo storilki in njeni zagovornici. Slednja se z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti strinja, obenem pa je Vrhovnemu sodišču priložila še pobudo, ki jo je naslovila na Vrhovno državno tožilstvo, v kateri je opozorila še na druge procesne in materialne kršitve zakona.

B.

4. Uvodoma Vrhovno sodišče pojasnjuje, da po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le državni tožilec, zato Vrhovno sodišče očitkov iz pobude, ki jo je zagovornica poslala Vrhovnemu sodišču skupaj z odgovorom, ni obravnavalo.

5. Pravni osebi J. d.o.o. je bil plačilni nalog izdan zaradi storitve prekrška po devetnajstem odstavku 32. člena ZCes-1, ker je pravna oseba oziroma v njenem imenu voznik, opravljal izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz, in prekrška po devetem odstavku 34. člena ZCes-1, ker vozilo ni bilo označeno s posebnim opozorilnim znakom, da se opravlja izredni prevoz. Iz pravnomočne sodbe izhajajo ugotovitve, da so policisti tovorno vozilo ustavili med vožnjo po S. v Novem mestu zaradi suma, da je vozilo predolgo in ne ustreza dolžinam, ki se zahtevajo v Pravilniku o delih in opremi na vozilih (Uradni list RS, št. 44/13; v nadaljevanju Pravilnik). Na mestu ustavitve ni bilo možno opraviti merjenja dolžine vozila, zato je bilo vozniku naročeno, da zapelje na parkirišče pred podjetje A. d.o.o., Novo mesto (S.). Ugotovljeno je bilo, da je vozilo dolgo 20,14 m, kar je 1,39 m nad dovoljeno dolžino 18,75 m, ki jo predpisuje Pravilnik. Zaradi ugotovljene presežene dolžine vozila, je sodišče zaključilo, da bi vozilo za vožnjo po S. v Novem mestu, ki je regionalna cesta, moralo imeti dovoljenje za izredni prevoz in bi moralo biti ustrezno označeno.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevana procesna kršitev ni podana. V prilogi II Pravilnika je določena največja dovoljena dolžina motornega tovornega vozila s priklopnikom, ki znaša 18,75 m. Na avtocestah, hitrih cestah ter regionalnih in občinskih cestah, pod pogojem, da je tako urejeno s prometno signalizacijo, največja dovoljena dolžina tovrstnih vozil znaša 22 m. Pritrditi gre vložniku zahteve, da je za pravilno pravno kvalifikacijo očitanega ravnanja bistveno ugotoviti za kakšno vrsto oziroma kategorijo ceste gre. Glede na dejansko izmerjeno dolžino vozila pravne osebe (20,14 m), očitano ravnanje ne bi bilo prekršek, če bi vozilo peljalo po avtocesti ali regionalni cesti. Ni pa mogoče pritrditi vložniku, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker naj bi sodišče kljub ugotovitvi, da naj bi bil kraj storitve prekrška zmotno ugotovljen, te kršitve ni odpravilo. V obravnavanem primeru pravni osebi ni bila izdana odločba ali sodba o prekršku, temveč plačilni nalog. Obvezne sestavine plačilnega naloga so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1(1). Za razliko od sodbe ali odločbe o prekršku, obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek prav tako ni obrazložen, namesto pisne obrazložitve se storilcu na kraju predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Če storilec na kraju ni prisoten, se mu plačilni nalog pošlje skupaj s kratkim opisom dejanskega stanja. Očitana kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zato v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni podana zatrjevana materialna kršitev zakona. Odgovorni osebi pravne osebe je bil plačilni nalog skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 izdan takoj na kraju prekrška, ob hkratni predstavitvi prekrška in dokazov zanj. Iz obrazložitve sodbe so razvidni tudi razlogi, zakaj je kot kraj storitve prekrška naveden naslov S., Novo mesto (zaradi oviranja prometa policisti na S. v Novem mestu meritev vozila niso mogli opraviti, zato so voznika pozvali, naj zapelje na bližnje parkirišče). Za obravnavano prekrškovno zadevo je bistvena ugotovitev, da se je tovorno vozilo pred zaustavitvijo in opravljeno meritvijo peljalo po S. v Novem mestu, ki je po ugotovitvah sodišča regionalna cesta. Na regionalni cesti največja dovoljena dolžina tovornega vozila s priklopnikom znaša 18,75 m, vozilo pravne osebe, ki je bilo na tej cesti udeleženo v prometu, pa je bilo dolgo 20,14 m. V obravnavanem prekrškovnem postopku so bila torej ugotovljena vsa odločilna dejstva. Glede na to, da je bil pravni osebi izdan plačilni nalog, ki nima vseh sestavin odločbe ali sodbe o prekršku, se ne zahteva, da bi bila ta odločilna dejstva povzeta v izreku, kot opis dejanja. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnji točki, zadostuje, da so bila odločilna dejstva in dokazi zanje predstavljeni storilki oziroma njenemu zastopniku na kraju samem. Drži sicer, da se v vsakem plačilnem nalogu opredeli tudi kraj prekrška, vendar le zato, da se prekršek krajevno zameji. Z navedbo naslova poslovnega objekta, ki se nahaja ob cesti, kjer je bil storjen in zaznan prekršek, je bil po presoji Vrhovnega sodišča očitan prekršek tudi ustrezno krajevno zamejen.

C.

8. Kršitvi, ki ju je v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljal vrhovni državni tožilec, nista podani, zato je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

(1) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje: osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, da bodo izrečeni globa in stroški postopka, ki ne bodo pravočasno plačani, prisilno izterjani, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost cestnega prometa, mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, navedbo vrste voznika in kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje, če teh podatkov ni, pa tiste, ki so bili ugotovljeni v postopku. Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.