Jedro

Sodišče prve stopnje je pri oceni pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca nepravilno upoštevalo zneske enkratne denarne pomoči, (nakazila MDDSZ z dne 20. 11. 2020 v višini 400,00 €, Združenja multiple skleroze dne 17. 12. 2020 v višini 200,00 € in ZPIZ dne 11. 1. 2021 v višini 300,00 €).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 90,00 € nadomesti z zneskom 40,00 €, znesek 180,00 € pa z zneskom 80,00 €, V. točka izreka sklepa pa tako, da se predlog predlagateljice za plačilo preživnine zavrne še za nadaljnjih zahtevanih 50,00 € mesečno za vsako hčerko.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 9. 2021 razvezalo zakonsko zvezo predlagateljice in nasprotnega udeleženca, skupni mld. hčeri A. A., rojeno ... 2003, in B. B., rojeno ... 2005, zaupalo v vzgojo in varstvo predlagateljici, odločilo, da se stiki hčerk z očetom izvajajo po njihovem predhodnem dogovoru, ter odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec od 1. 10. 2020 dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku po 90,00 € za vsako od hčerk, skupaj 180,00 €. Predlog predlagateljice v delu, ki se nanaša na plačilo preživnine v višini več kot 90,00 € mesečno za vsako hčerko, je sodišče zavrnilo in odločilo, da vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške tega postopka.

2. Nasproti udeleženec pritožbeno izpodbija odločitev o višini preživnine iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je določena višina 180,00 € za obe hčerki skupaj glede na njegovo invalidsko pokojnino, zdravstveno in socialno stanje znatno prevelika in nerealna. Sodišče ni upoštevalo njegovega šibkega zdravja, trajnih poškodb in invalidnosti ter njegovih potreb po zdravljenju. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati izvedensko mnenje, v katerem je potrjeno, da zaradi bolezni ni sposoben opravljati nobenega dela ali dodatne dejavnosti, ki bi mu omogočala dodatne prihodke za izboljšanje finančnega stanja. Sodišče je napačno izračunalo in navedlo, da v povprečju razpolaga na mesec s 609,90 €. Neutemeljeno upoštevalo tudi enkratne, izredne finančne dohodke, prejete v izrednem COVID 2020 letu, in sicer izredno socialno pomoč za plačilo računov v višini 400,00 €, enkratno pomoč DMSS 200,00 € in COVID pomoč 300,00 €. V letu 2021 pa je prejemal samo pokojnino in rekreacijski dodatek, kar znese na koncu leta v povprečju 494,33 € na mesec, kar pa predstavlja čisto drugačno osnovo in bi sodišče moralo svoj izračun temeljiti na normalnem letu in letnem prihodku ne pa na izrednem COVID 2020 letu. Upoštevati bi moralo, da normalna in redna mesečna pokojnina znaša 461, 00 € in da mu, če se odšteje preživnina, ostane 280,00 €; če pa se odšteje še dopolnilno zdravstveno zavarovanje 35,00 €, je ostanek 245,00 €, kar je definitivno premalo za njegove zdravstvene potrebe, normalno preživetje in ohranjanje zdravja. Meni, da mu je bilo s takšno odločitvijo sodišča onemogočeno normalno dostojanstveno preživetje in močno ogroženo zdravje in zdravljenje bolezni, saj potrebuje sredstva za rehabilitacijo, terapije in pomoč postrežbe. Kršena mu je bila ustavna pravica do zdravja. Nadalje sodišču očita, da ni priznalo plačil, ki jih je otrokoma redno dajal ob obiskih v obliki gotovine za preživnino, in sicer ob vsakem obisku 20,00 €, kar je zneslo 80,00 € na mesec in kar je tudi vsota, ki jo še lahko plača in jo je zmožen plačati. Nasprotni udeleženec navaja, da je sodišče s svojo odločbo za poplačilo preživnine za nazaj iz njega naredilo socialni in zdravstveni problem in ga obsodilo na beračenje. Onemogočilo mu je dostop do bolnišnične oskrbe, ker ne bo več zmožen plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sodišče bi se moralo zavedati, da se izvršba lahko izvede samo do 403,00 € njegove pokojnine oziroma da bodo lahko izvršbo izvedli na samo 58,00 €. Zato je sklep sodišča že v osnovi tudi nerealen in neizvedljiv. Sodišču očita, da ni upoštevalo načela sorazmernosti in uravnovešenosti in da je s svojo diskriminatorno naravnano odločitvijo ogrozilo njegovo zdravje, socialno stanje in življenje, kar pa ni dopustno. Obravnavalo kot popolnoma zdravo osebo, kar je nedopustno in diskriminatorno. Njegova bolezen napreduje in se stanje poslabšuje, pri čemer izpostavlja stanje na področju vida. Poudarja, da za redno rehabilitacijo potrebuje tedenske masaže hrbtenice in refleksne masaže za izboljšanje hoje, enkrat na teden po eno uro plavanja za sprostitev mišic in preprečevanje krčev, enkrat na leto mora obiskati terme za rehabilitacijsko zdravljenje, jemlje tudi razne dodatke za vzdrževanje stanja in vzdržuje visoko proteinsko KETO dieto zaradi preprečevanja novih zagonov. V dopolnitvi pritožbe je te stroške tudi specificiral z obrazložitvijo, da stroškovnik, priložen v postopku na prvi stopnji, ni popoln, ker bivša zagovornica ni hotela navesti njegovih stroškov za zdravljenje in rehabilitacijo. V pritožbi je še navedel, da mora za opravila, kot so čiščenje stanovanja, najeti pomoč, prav tako mora prositi koga, da ga pelje v primeru daljših poti, npr. do Bolnišnice A. Z vlogo z dne 12. 12. 2021 pa je sodišču še sporočil, da se je z notarskim zapisom SV722/21 z dne 9. 12. 2021, sklenjenim s hčerko A. A., ki je 20. 10. 2021 dopolnila 18 let, zavezal plačevati preživnino za hčerko A. A. v višini 40,00 €, in da je enak znesek zmožen plačevati tudi hčerki B. B. 3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Materialnopravno podlago pritožbeno izpodbijani odločitvi predstavljajo določbe Družinskega zakonika (DZ). Prvi odstavek 190. člena DZ določa, da mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ).

6. Pritožbeno ni izpodbijana ocena sodišča prve stopnje, da znašajo mesečni stroški življenjskih potreb za A. A. 360,00 € in za B. B. 300,00 €. Prav tako niso izpodbijane ugotovitve o predlagateljičini plači (1.040,00 € mesečno) in da je v časovnem obdobju od 1. 6. 2020 do 30. 4. 2021 (neupoštevaje posojilo 10.000,00 in otroške dodatke ter štipendijo B.B.) prejela na TRR skupaj 17.808,19 €, kar pomeni, da je razpolagala mesečno za vsako z zneskom 539,64 €.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče v nobeni točki obrazložitve ni navedlo in ni upoštevalo šibkega zdravja nasprotnega udeleženca, njegove invalidnosti in njegovih potreb po zdravljenju. Sodišče prve stopnje je v 35. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da ne dvomi v navedbe nasprotnega udeleženca, da ima hude zdravstvene težave, v 37. točki pa še, da je pri odločitvi upoštevalo, da nasprotni udeleženec po oceni sodišča glede na svoje zdravstveno stanje (nasprotnemu udeležencu je bila postavljena diagnoza Multipla skleroza) ni sposoben nobenega pridobitnega dela.

8. Nasprotni udeleženec izrecno ne izpodbija ocene sodišča prve stopnje, da njegovi mesečni izdatki znašajo približno 380,00 €. Sodišče je pri tej oceni upoštevalo tudi stroške, ki jih je nasprotni udeleženec v postopku zatrjeval in o katerih je tudi izpovedal, in sicer stroške za dodatno zdravstveno zavarovanje 35,00 €, za leče na 3 mesece 19,00 €, vitaminske dodatke 19,00 €, masaže hrbtenice in refleksne masaže 35,00 €, kopanje 20,00 €. V kolikor nasprotni udeleženec z navedbami v dopolnitvi pritožbe, da med stroške rehabilitacije in zdravljenja spadajo tudi stroški za doplačilo 15,00 € na dan za vsakoletno 14-dnevno rehabilitacijo v Zdravilišču A. in dodatek CBD enkrat mesečno 29,00 €, izpodbija gornjo oceno njegovih mesečnih izdatkov, je to neuspešno, saj o teh stroških ni izpovedal, v pritožbi pa tudi za te trditve ni predložil pisnega dokaza niti ni predlagal svojega zaslišanja. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na to, da njegova bivša zagovornica (prav: pooblaščenka) ni hotela navesti njegovih stroškov za zdravljenje in rehabilitacijo, saj morebitno neustrezno zastopanje ne more vplivati na odločitev sodišča. V dopolnitvi pritožbe predložene položnice za prebivanje pa niso v nasprotju z oceno teh stroškov, ki jo je sodišče sprejelo na podlagi izpovedbe nasprotnega udeleženca.

9. Zmoten pa je, kot pravilno opozarja nasprotni udeleženec, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovi prejemki dopuščajo določitev preživnine v višini 90,00 € za vsako hčerko. Sodišče prve stopnje je pri oceni pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca nepravilno upoštevalo zneske enkratne denarne pomoči, (nakazila MDDSZ z dne 20. 11. 2020 v višini 400,00 €, Združenja multiple skleroze dne 17. 12. 2020 v višini 200,00 € in ZPIZ dne 11. 1. 2021 v višini 300,00 €). Po ustaljeni sodni praksi se denarnih socialnih transferjev ne upošteva kot sestavnega dela dohodka preživninskega zavezanca1, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati zneska 400,00 €, ki ga je nasprotni udeleženec prejel kot izredno socialno pomoč za plačilo računov, kakor tudi ne zneska 300,00 €, ki ga je prejel kot COVID pomoč, kot del rednih letnih prejemkov, saj gre v obeh primerih za denarne socialne transferje. Tudi enkratna pomoč Združenja multiple skleroze ne more predstavljati rednega letnega prejemka, da bi ga bilo moč upoštevati kot sestavni del rednih dohodkov/prejemkov nasprotnega udeleženca. Kot redni prihodek je moč upoštevati le redne prejemke ZPIZ, torej mesečno pokojnino v znesku 461,00 €. Po odbitku mesečnih izdatkov, ki jih ima v zvezi s svojim preživljanjem v višini 380,00 €, ostane nasprotnemu udeležencu še 81,00 €, zato bo po oceni pritožbenega sodišča k preživljanju hčerk lahko prispeval mesečno vsaki 40,00 € in ne 90,00 €, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, saj njegovi redni prejemki take višine mesečne preživnine ne dopuščajo. Drži, da je sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec hčerkama že do izdaje sklepa nudil določena sredstva, a navedeno še ne pomeni, da je za otroka sposoben prispevati višji znesek. Nenazadnje je sodišče sledilo nasprotnemu udeležencu, da mu je pri tem v pomoč tudi njegova mati, ki prejema pokojnino, čeprav je pravilno tudi pojasnilo, da tretje osebe niso dolžne preživljati otrok obeh udeležencev. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi upoštevalo, da zaradi hudih zdravstvenih težav nasprotni udeleženec ni sposoben nobenega pridobitnega dela, prav tako pa tudi to, da v postopku na prvi stopnji niso bile prerekane navedbe nasprotnega udeleženca, da hčerki veliko časa (veliko vikendov) preživita pri njemu, kot je povzelo v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10. Neutemeljena pa je pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da neutemeljeno ni upoštevalo, da je otrokoma redno dajal ob vsakem obisku 20,00 €, kar je zneslo 80,00 € na mesec, saj je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da vsa ta sredstva, ki jih je dajal hčerkama priložnostno in po lastnem preudarku, ne sodijo v okviru ustreznega izpolnjevanja njegove preživninske obveznosti, pač pa gre zgolj za darila ali žepnino. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno sklicevalo tudi na obstoječo sodno prakso.

11. Sodišče druge stopnje je po obrazloženem utemeljeni pritožbi ugodilo in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 90,00 € nadomestilo z zneskom 40,00 €, znesek 180,00 € pa z zneskom 80,00 €, posledično pa IV. točko izreka sklepa tako, da se predlog predlagateljice v delu, ki se nanaša na plačilo mesečnih preživninskih obveznosti s strani nasprotnega udeleženca od 1. 9. 2020 dalje, zavrne še za nadaljnjih zahtevanih 50,00 € mesečno za vsako hčerko (3. točka 365. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

1 Primerjaj VSL Sodba in sklep IV Cp 1605/2020.