Jedro

Ker postavitev (pomembnih) pravnih vprašanja samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki kažejo, da so vprašanja tako pomembna, da utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča RS, nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo potrdilo o ari z dne 11. 1. 2009, ki sta ga sklenili tožnik kot (bodoči) kupec nepremičnine in toženec kot prodajalec te nepremičnine. Tožencu je v plačilo naložilo 3.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 7. 2011 do plačila, in 18.275,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2011 do plačila, sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožencu v plačilo naložilo še 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2011 dalje. Pritožbo toženca je v celoti zavrnilo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, da sodišče dopusti revizijo glede enaindvajsetih pravnih vprašanj, ki so za toženca zelo pomembna z vidika zagotavljanja pravne varnosti in enotne uporabe prava, in sicer: - ali je sodišče bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ker je štelo, da tožba izpolnjuje vse pogoje iz 105., 108. in 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); - ali je sodišče bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ker je štelo, da trditvena podlaga v tožbi zadostuje za odločanje o višini tožbenega zahtevka; - ali je sodišče bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ker je odločilo na podlagi nedopustnega informativnega dokaza; - ali je sodišče kršilo določila prvega odstavka 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), petega odstavka Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) v zvezi s tretjim odstavkom 66. člena SPZ, ker je štelo, da je bil dogovor (potrdilo o ari z dne 11. 1. 2009) veljavno sklenjena pogodba; - ali je sodišče bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ker je dokazno ocenjevalo pogodbo o ari, na katero se toženec (op. pravilno tožnik) v svojih tožbenih trditvah in zahtevku (kljub pozivu sodišča) ni skliceval; - ali je sodišče kršilo 137. člen SPZ v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 38. člena SPZ glede na (v korist H. K. v zemljiško knjigo vpisano) prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile predmet potrdila o ari; - ali je sodišče kršilo določbo 33. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker je štelo, da potrdilo o ari izpolnjuje vse sestavine glavne pogodbe; - ali je mogoče glavno pogodbo skleniti brez izrecnega soglasja H. K. (imetnice stvarne pravice); 9) ali je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 37. člena SPZ v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 38. člena SPZ, ker je štelo, da je smel toženec po pravnomočnem sklepu o dedovanju prosto razpolagati s celotno nepremičnino kljub zadržku, ki je bil kasneje odpravljen? Ali je v tem delu sodišče kršilo tudi drugi odstavek 19. člena ZDKG; - ali je sodišče pri presoji obeh dogovorov (potrdil o ari) kršilo materialno pravo, ker ni upoštevalo različnega materialnopravnega položaja glede na določbe tretjega odstavka 66. člena SPZ in nemožnost razpolaganja toženca glede na določbe prvega odstavka ZZZDR in tretjega odstavka 66. člena SPZ; - ali je mogoče v zemljiški knjigi vknjiženo prepoved odtujitve in obremenitve v konkretnem primeru razlagati v škodo lastnika nepremičnine, kot njegov subjektivni razlog za neizpolnitev dogovora, ali pomeni takšen razlog objektivno nemožnost izpolnitve pogodbe in ali je sodišče s tem prekršilo določila 65. člena OZ; - ali je sodišče prekršilo določila drugega odstavka 34. člena OZ, ker je štelo, da je pogodbena obveznost toženca dopustna, upoštevajoč stališče o veljavno sklenjenem dogovoru ter glede na zemljiškoknjižno vpisano prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine; - ali je mogoče vedenje (sodelovanje) H. K. o prodaji nepremičnine razlagati kot odpoved pravicam iz četrtega odstavka 37. člena SPZ, tretjega odstavka 66. člena SPZ in drugega odstavka 19. člena ZDKG; - ali je rok in način plačila kupnine lahko bistvena sestavina pogodbe (dogovor ne vsebuje določbe, da bo kupnina plačana s hipotekarnim kreditom); - ali sprememba plačilnih pogojev ene pogodbene stranke, v konkretnem primeru kupca, pomeni takšno bistveno spremembo dogovora, zaradi katere lahko druga pogodbena stranka odstopi od sklenitve glavne pogodbe; - ali pomeni pogojevanje ustanovitve stvarne služnosti, ki ni bila dogovorjena, spremembo bistvenih sestavin za sklenitev glavne pogodbe in ali ima ta sprememba vpliv na presojo krivdnega razloga za neizpolnitev dogovora z dne 11. 1. 2009; - ali je sodišče s svojo odločitvijo kršilo 9. člen dogovora z dne 11. 1. 2009, v katerem je bilo zapisano, da če kupec odstopi od nakupa nepremičnine, nima nobenih denarnih ali drugih zahtev od prodajalca; - ali je sodišče bistveno kršilo pravila postopka, ker se ni opredelilo do trditev toženca v zvezi z oporekanjem veljavni podlagi tožnika za posege v nepremičnine – gradbeni objekt (sprememba namembnosti); - ali je sodišče s svojo odločitvijo na škodo toženca kršilo prvi odstavek 4. člena Zakona o graditvi objektov; - ali je strošek nedovoljenih posegov v prostor in v objekt mogoče razlagati kot pravno priznano škodo oziroma korist za toženca kot lastnika nepremičnine, v katero se je nezakonito vlagalo; - ali je tožnikovo svojevoljno opustitev posesti nepremičnin, ki so bile predmet dogovora, mogoče razlagati kot odstop od sklenitve glavne prodajne pogodbe.

4. Predlog ni popoln.

5. Četrti odstavek 367.b člena ZPP predlagatelju nalaga, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča RS(1), od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neobstoj ali neenotnost sodne prakse.

6. Zakon torej postavlja stroge zahteve glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. Predlog vsebuje le povzetek dejanskega stanja in odločitev nižjih sodišč ter navedbo enaindvajsetih vprašanj. Ker postavitev (pomembnih) pravnih vprašanj sama po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki kažejo, da so vprašanja tako pomembna, da utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča RS, nepopoln.

7. Ker obravnavani predlog ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega v zvezi s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Enako na primer sklep III DoR 49/2013 z dne 10. 9. 2013, II DoR 132/2013 z dne 26. 9. 2013 in II DoR 187/2009 enako tudi II DoR 224/2009, II DoR 93/2010, II DoR 199/2009, II DoR 167/2010, II DoR 284/2009, II DoR 368/2012, II DoR 459/2012, II DoR 441/2012.