Jedro

Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 576/2021 z dne 5. 11. 2021 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1)) in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 28. 3. 2022 ugotovilo, da je storilec med preizkusno dobo, ki je trajala od 20. 11. 2021 do 20. 11. 2022, dne 10. 3. 2022 storil hujši prekršek, saj mu je s plačilnim nalogom PP Velenje št. ... z dne 10. 3. 2022 , ki je postal pravnomočen dne 19. 3. 2022, zaradi prekrška po 2. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), bila izrečena stranska sankcija 8 kazenskih točk (KT). Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz določbe 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Vsled navedenega pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve pri A. A. in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.

6. Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da je storilcu že bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilec pa pogojev odložitve ni spoštoval, tudi ni nobenih pomislekov o tem, da je to sorazmeren ukrep glede na vse prekrške, ki jih je obdolženec storil. 7. Iz teh razlogov je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom člena 163 ZP-1 potrditi v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1), saj je pritožba storilca neutemeljena.

8. Ker storilec ni uspel s pritožbo, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan storilec plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.