Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obd. Ž.M. in I.R. se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/I v zvezi s čl. 97/I ZKP morata obd. Ž.M. in I.R. plačati kot stroške pritožbenega postopka vsak povprečnino v znesku 100.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je s citirano sodbo spoznalo obd. Ž.

M., J.M. in I.R. za krive zaradi kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po čl. 143/I KZ in vsakemu določilo kazen štiri mesece zapora. Obdolženega J.M. in I.R. je spoznalo tudi za kriva zaradi kaznivega dejanja neupravičene osebne preiskave po čl. 147/I KZ in vsakemu določilo kazen tri mesece zapora. Obdolženega Ž.

M. pa je spoznalo še za krivega za dve kaznivi dejanji prisiljenja po čl. 142/I KZ, za kateri mu je določilo kazni pet in sedem mesecev zapora. Sodišče je vsem trem obdolžencem izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obd. Ž.M. določilo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora, J.M. in I.R. pa vsakemu kazen šest mesecev zapora, vsem trem obdolžencem je določilo tudi preizkusno dobo treh let in odločilo, da morajo plačati stroške kazenskega postopka ter povprečnino vsak v znesku 50.000,00 SIT.

Zoper sodbo je vložil pritožbo zagovornik obd. Ž.M. odvetnik D. D. iz vseh pritožbenih razlogov po 370. čl. ZKP in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zagovornik obd. I.R. odvetnik D.Š. pa je vložil pritožbo iz 1. in 3., podrejeno pa tudi 4. točke 370. čl. ZKP in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa določitev nižje zaporne kazni, krajše preizkusne dobe ter oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka in povprečnine.

Višji državni tožilec NN je v pismenem mnenju predlagal zavrnitev obeh pritožb in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva in navedlo razloge, zakaj je štelo posamezno kaznivo dejanje za dokazano, zakaj je verjelo oškodovancema ter priči J.G., ne pa zagovorom obdolžencev in vse tri obdolžence utemeljeno spoznalo za krive očitanih jim kaznivih dejanj.

Po oceni pritožbenega sodišča so izvedeni dokazi prepričljivi in zato ni nobenih pomislekov v dokazne zaključke sodišča prve stopnje, ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi pravilno zavrnilo dodatne dokazne predloge kot nepotrebne, saj bi se z njihovo izvedbo očitno samo po nepotrebnem zavlačeval kazenski postopek.

Pritožbeno sodišče je ocenilo kot neutemeljene pritožbene navedbe o neskladnosti izpovedi obeh oškodovancev in priče G. in je sodišče prve stopnje zanesljivo oprlo svoje zaključke na njihove izpovedbe, svoje razloge pa je tudi obširno in razumljivo obrazložilo, pri tem pa tudi ocenilo izpoved priče G. kot verodostojno. Pritožbeno sodišče ob tem samo še pripominja, da med postopkom nihče ni izrazil nobenih pomislekov glede razmerja G. do bivše žene obd. M., ker teh pomislekov očitno tudi v resnici ni bilo, sicer M. ne bi zaposlil G. v svoji trgovini.

Po oceni pritožbenega sodišča tudi ni podano neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, katero naj bi bilo po pritožbenih navedbah v tem, da je v izreku pod točko 1 naveden izraz "porinili", sodišče pa je v razlogih sodbe uporabilo izraz "odpeljali", poleg tega pa naj ne bi bilo jasno, ali sta bila oškodovanca "zaprta", ali pa jima je bila samo "omejena svoboda". Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da so obdolženci zadrževali oba oškodovanca v skladišču proti njuni volji, s tem sta bila tam zaprta, njuna svoboda gibanja pa omejena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi kazensko odgovornost obdolžencev in jo tudi ustrezno obrazložilo v razlogih sodbe, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da obd. M. direktni naklep ni dokazan. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo predlog po postavitvi izvedenca grafološke stroke, kajti R.S. je izrecno izpovedal, da je podpisal potrdilo o prejemu denarja zato, ker je obd. M. "prijel mojo roko in sam podpisal, torej mimo moje volje" (list. št. 38), sodišče prve stopnje pa je utemeljeno ocenilo njegovo izpoved kot verodojstno v celoti in zavrnilo sodelovanje grafologa kot nepotrebno.

Pritožbeno navedbo, češ da uvod sodbe ni odraz dejanskega stanja na glavni obravnavi dne 21.9.1999, pa je pritožbeno sodišče tudi zavrnilo kot neutemeljeno, kajti iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče zaključilo glavno obravnavo dne 20.9.1999, medtem ko je razglasilo sodbo dne 21.9.1999 in ni nobenega dvoma, da je razglašena sodba v celoti skladna z njenim pismenim odpravkom. Sodišče prve stopnje je zadnjo glavno obravnavo utemeljeno opravilo tudi v odsotnosti obd. R. in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da o glavni obranavi ni bil obveščen, ker je vabilo prevzela njegova žena, kajti substitut zagovornika, ki je bil nedvomno pravilno obveščen o obdolženčevi odsotnosti, kar izključuje domnevo, da obdolženec ni bil obveščen o glavni obravnavi, je izrecno izjavil, da obdolženec ni pristopil zaradi zdravstvenih težav, "ki jih ne more opredeliti" (list. št. 182), zdravniškega potrdila ni imel in je soglašal s sojenjem obdolženca v njegovi nenavzočnosti, kar je bilo nato izvedeno v skladu s 3. odst. 307. čl. ZKP.

Preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov je zato pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih kršitev, izpodbijana sodba pa tudi nima takih kršitev določb kazenskega postopka in kazenskega zakona, na katere mora pritožbeno sodišče v korist obdolžencev paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi odločbo o kazenski sankciji in ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse okoliščine in na njihovi podlagi obdolžencem izreklo le opozorilno sankcijo, to je pogojno obsodbo, v kateri jim je določilo tudi primerne posamične in primerne enotne kazni, s primerno dolgo preizkusno dobo. Po oceni pritožbenega sodišča je obd. R. utemeljeno naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnine ter so pritožbene navedbe neutemeljene, kajti obdolženec svojih premoženjskih razmer, ki naj bi bile po zatrjevanju pritožnika neugodne, ni izkazal z ničemer.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo obe pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obdolžencema pa določilo kot stroške pritožbenega postopka vsakemu plačilu povprečnine v znesku 100.000,00 SIT.