Jedro

Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo, ker je ugotovilo, da je bila gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra, upnik pa v enem letu od objave izbrisa ni predlagal nadaljevanja izvršbe zoper družbenika.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravdnega postopka. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naloži, da upniku povrne njegove stroške izvršilnega postopka, vključno s stroški te pritožbe, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila. Uveljavlja, da na podlagi 133. člena ZGD-1 v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo ne velja enoletni zastaralni rok, temveč zastarajo terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe v petih letih po prenehanju družbe, zastaranje pa začne teči najpozneje z dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika. V konkretnem primeru je bilo to v Ur. l. RS, št. 114-115/05 z dne 20. 11. 2005. Hkrati s pritožbo je upnik predlagal tudi nadaljevanje izvršbe zoper družbenika. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršbe, kljub temu da je bil dolžnik - družba z neomejeno odgovornostjo - izbrisan iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (prim. 101. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.

ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena (sedaj je to 133. člen ZGD-1, na katerega se sklicuje pritožnik, vendar se na podlagi 705. člena ZGD-1 v konkretnem primeru uporablja ZGD) določa, da terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe (gre za družbo z neomejeno odgovornostjo) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Na podlagi te določbe upniki za uveljavljanje terjatev do družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, ki je prenehala, niso omejeni s prekluzivnim enoletnim rokom iz drugega odstavka 394. člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja. Ta rok namreč velja le za uveljavljanje terjatev do družbenikov družb, ki niso osebno odgovorni za obveznosti družbe, ki preneha po skrajšanem postopku na podlagi določb ZGD oziroma je izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi ZFPPod, saj le ti lahko podajo izjavo iz prvega odstavka 394. člena ZGD oziroma zanje velja fikcija izjave po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ustavilo izvršbo na podlagi določbe četrtega in petega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD, napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo ter sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

Višje sodišče je kljub temu, da je izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v nov postopek, temveč se bo postopek nadaljeval, pridržalo odločitev o stroških postopka za sklep o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika. Tako je sklenilo, ker je dolžnik tega postopka prenehal obstajati in še ni odločeno o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika, upnik pa je v pritožbi postavil za dolžnika ugodnejši zahtevek v zvezi s plačilom odmerjenih stroškov, saj je predlagal, da se stroški povrnejo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka do plačila, medtem ko je v sklepu o izvršbi dovoljena izvršba za nadaljnje stroške izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje vsakokratnega sklepa do plačila. Odločitev temelji na smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.