Jedro

Kadar sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega M.O. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek postopka, nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, na 100.000 (sto tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

I. Okrožno sodišče v Kranju je obsojence spoznalo za krive, in sicer:– obsojenega S.J. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko I izreka), za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko II/1 izreka), za katero mu je določilo kazen tri mesece zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko II/2 izreka), za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko II/3 izreka), za katero mu je določilo kazen deset mesecev zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko III izreka), za katero mu je določilo kazen eno leto in šest mesecev zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko VI izreka), za katero mu je določilo kazen dva meseca zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko VII izreka), za katero mu je določilo kazen en mesec zapora, kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točko X izreka), za katero mu je določilo kazen dva meseca zapora, kaznivega dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko XI izreka), za katero mu je določilo sedem mesecev zapora in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko XII izreka), za katero mu je določilo kazen dva meseca zapora; nakar mu je po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen štiri leta zapora; v izrečeno enotno kazen je obsojencu vštelo pripor od 22.11.2004 dalje; mu odvzelo po 4. odstavku 196. člena KZ zasežena mamila, potni list na ime M.K. in bančno kartico na ime R.S. ter zasežen denar v skupni vrednosti 114.100 SIT; obsojenca pa oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP; – obsojenega M.K. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanje opisano pod točko IX izreka), za katero mu je izreklo kazen pet mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas odvzema prostosti od 23.11. do 24.11.2004 in od 29.11.2004 do 21.2.2005; obsojenca pa oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP; – obsojenega M.J. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko X izreka), za katero mu je določilo kazen pet mesecev zapora in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko XI izreka), za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora; za tem pa je obsojencu po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen enajst mesecev zapora; v izrečeno enotno kazen je obsojencu vštelo čas prebit v priporu od 22.11.2004 do 19.4.2005; obsojencu je odvzelo zaseženo mamilo in elektronsko tehtnico; obsojenca pa je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP; – obsojeno K.A. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko IV izreka) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena v zvezi s členom 27 KZ (dejanje opisano pod točko V izreka); obsojenki je izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen tri mesece zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen pet mesecev zapora ter ji za tem po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen sedmih mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne bo storila novega kaznivega dejanja; v določeno enotno kazen je obsojenki vštelo čas prebit v priporu od 22.11.2004 do 21.2.2005; obsojenki je odvzelo zasežena mamila in metadon; obsojenko pa je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP; – obsojenega M.O. dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanji opisani pod točkama VIII/1 in 2 izreka); obsojencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen treh mesecev zapora, nato pa po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen pet mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; v določeno enotno kazen je obsojencu vštelo čas prebit v priporu od 23.11.2004 do 21.2.2005; obsojencu je odvzelo zasežena mamila in ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP; – obsojenega N.D. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko I izreka); obsojencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; v določeno kazen je obsojencu vštelo čas prebit v priporu od 23.11. do 27.11.2004, obsojencu je odvzelo zasežena mamila ter ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 95. člena ZKP; – obsojenega D.J. kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ (dejanje opisano pod točko I izreka); obsojencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen pet mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; v določeno zaporno kazen je obsojencu vštelo čas odvzema prostosti od 23.11. do 24.11.2004; obsojencu je odvzelo zasežena mamila ter ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP.

Z isto sodbo je obtožene N.D., M.O., S.J., M.K. in M.J. iz razloga 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (dejanja opisana pod točko B/1, 2, 3, 4 izreka) ter odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

Višje sodišče v Ljubljani je ob reševanju pritožb zagovornikov obsojenega S.J., K.A., M.O., M.K., N.D., D.J. in M.J. ter državne tožilke sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti in ob delni ugoditvi pritožbi državne tožilke v pravnih opredelitvah, kazenskih sankcijah in vštetju pripora spremenilo tako, da je: – ravnanja obsojenega S.J. opisana pod točkami I, II/1-3, III/1-4, VI, VII, X, XI in XII izreka pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ in obsojencu po določbi 1. odstavka 196. člena KZ izreklo kazen štiri leta zapora; – ravnanja obsojene K.A. opisana pod točkama IV in V izreka pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ in obsojenki na podlagi določbe 1. odstavka 196. člena KZ ob uporabi omilitvenih določil izreklo kazen pet mesecev zapora; – ravnanja obsojenega M.O. opisana pod točko VIII/1 in 2 izreka opredelilo kot eno kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ in obsojencu na podlagi 1. odstavka 196. člena KZ z uporabo omilitvenih določil izreklo kazen pet mesecev zapora; – ravnanja obsojenega M.J. opisana pod točko X in XI izreka pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ in obsojencu na podlagi 1. odstavka 196. člena KZ z uporabo omilitvenih določil izreklo kazen enajst mesecev zapora; – v izrečene kazni je na podlagi določbe 1. odstavka 49. člena KZ vštelo čas pripora, in sicer obsojeni K.A. od 22.11.2004 do 21.2.2005 in obsojenemu M.O. od 23.11.2004 do 21.2.2005; – v ostalem pa je pritožbo državne tožilke ter v celoti pritožbe zagovornikov obsojenih S.J., K.A., M.O., M.K., N.D., D.J. in M.J. zavrnilo kot neutemeljene in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; – obsojene S.J., K.A., M.O., M.K., N.D., D.J. in M.J. pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

II. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je zagovornik obsojenega M.O. dne 19.5.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V zahtevi navaja, da je sodišče prve stopnje pri izreku pogojne obsodbe med drugim upoštevalo tudi obsojenčevo izkazano iskanje zaposlitve in abstinenco mamil; na pritožbo državnega tožilca pa je sodišče druge stopnje obsojencu pogojno obsodbo spremenilo v zaporno kazen, pri tem pa navedlo, da pri obsojencu ni možno najti pozitivne prognoze, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe. Ta zaključek sodišča druge stopnje je po mnenju vložnika zmoten. Da je bil obsojenec resnično aktivni iskalec zaposlitve se je izkazalo kasneje, ker je obsojenec dne 1.2.2006 sklenil pogodbo o delu za določen čas pri družbi B. d.o.o. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo Višjega sodišča v Ljubljani spremeni tako, da obsojencu izreče pogojno obsodbo, podredno pa, da izrečeno zaporno kazen zniža. Vrhovna državna tožilka K.U. iz Vrhovnega državnega tožilstva v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 3.11.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:– da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; – da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V.1. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ni konkretiziral določb zakona, ki naj bi jih sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo prekršilo. Njegove navedbe v zahtevi o zmotni uporabi materialnega prava, je Vrhovno sodišče štelo kot uveljavljanje kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 1. odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP.

2. Navedbam zagovornika, da je sodišče kršilo kazenski zakonik, ker pri izreku in odmeri kazni obsojencu ni dovolj upoštevalo olajševalnih okoliščin (da obsojenec ni več odvisnik od mamil in da je aktivni iskalec zaposlitve) oziroma je dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam (obsojenec je že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje ter je sedaj očitano mu kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi), s čimer nakazuje kršitev 5. točke 372. člena ZKP, Vrhovno sodišče ne more pritrditi. Kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP sodišče stori, če krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji in pri tem prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. Tega pa sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi, ko je obsojencu za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ z uporabo omilitvenih določil izreklo kazen pet mesecev zapora, ni storilo. Kadar sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini (kar v zahtevi izpostavlja zagovornik), ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, temveč za pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ki pa ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.

VI. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, ki jih je obsojenčev zagovornik uveljavljal v zahtevi za varstvo zakonitosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

VII. Stroški postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: Izrek o stroških postopka temelji na določilu 98.a člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP. Ker zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, je obsojenec dolžan plačati povprečnino kot nastali strošek postopka s tem izrednim pravnim sredstvom. Pri odmeri povprečnine je sodišče upoštevalo trajanje in težavnost postopka v zvezi s predmetno zahtevo za varstvo zakonitosti ter obsojenčeve premoženjske razmere, kot izhajajo iz podatkov spisa (obsojenec je zaposlen ter nima preživninskih obveznosti).