Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebinska opredelitev do pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja le povzetek sporne določbe, organ druge stopnje pa brez relevantnih dejstev, ki bi zapolnili njegovo trditev, navaja, da je gradnja čebelnjaka predvidena izven poselitvenega območja. Glede na navedeno se izpolnjevanje pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Novo mesto št. 351-932/2017-13 z dne 13. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo investitorki A.A. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - čebelnjaka, na način in pod pogoji navedenimi v izreku odločbe. V obrazložitvi je navedel, da je šteti čebelnjak glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba) po 17. točki priloge 2 za nezahteven objekt, če je enoetažen, površine do vključno 100 m2. Predviden objekt izpolnjuje vse pogoje določene v 74.a in c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ter določbi 74. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Odlok). V postopku je sodeloval tožnik kot stranski udeleženec, vendar je njegove ugovore, ki se nanašajo na neprimerno lokacijo čebelnjaka, ker je sredi polj, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, kjer je območje ograjenih pašnikov, kar pomeni nevarnost za govedo, ker se nahaja le 2 m proč od mejne črte ter ni jasno, kam se bodo izlivale meteorne vode ter ker je njegov sin alergičen na čebele, sama lokacija pa je oddaljena od stanovanjske hiše cca 100 m, zavrnil, ker se pripombe stranskih udeležencev upoštevajo le, če so relevantne za sam postopek in odločanje. Ugovorov javnopravne in zasebne pravne narave pa upravni organ ne more upoštevati.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil ter pritrdil stališču prvostopnega organa, da so v zadevi izpolnjeni vsi pogoji za postavitev čebelnjaka. Soglaša tudi z razlogom, da je nerelevanten ugovor, da ima sin tožnika alergijo na čebelji pik in, da je stanovanjski objekt od lokacije čebelnjaka oddaljen le 100 m, ker je nerelevanten glede na položaj tožnika kot stranskega udeleženca v postopku. Z navedenim ugovorom ne šteje, da bi konkretna gradnja posegla v tožnikove pravno varovane interese.

3. Tožnik v tožbi navaja, da ne soglaša z razlogi organa, da je dopustna gradnja dveh ali več čebelnjakov v okviru istega kmetijskega gospodarstva v danem območju. Ta pogoj določa 74. člen Odloka. V devetem odstavku so določeni pogoji, ki veljajo za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte. Med takšne objekte šteje tudi čebelnjak. To pa pomeni, da tudi za čebelnjake veljajo splošni pogoji, ki so določeni za vse pomožne kmetijsko-gozdarske objekte. Zgolj dejstvo, da so za čebelnjak dodani še dodatni pogoji, ne pomeni, da splošni pogoji iz 1. alinee ne veljajo. Organ je na drugem mestu sicer uporabil 1. alineo devetega odstavka 74. člena Odloka v zvezi z odmiki mej s sosednjimi zemljišči, nato pa navaja, da pogoj nedopustnosti gradnje dveh istovrstnih objektov v okviru enega gospodarstva za čebelnjake ne velja. Takšen zaključek je protisloven in materialnopravno zmoten. V obravnavanem primeru organa nista ugotavljala, ali je v okviru kmetijskega gospodarstva investitorke že zgrajen kakšen čebelnjak. Nadalje opozarja, da ima pravni interes, da opozori na neskladnost s predpisi, in sicer na vsebinsko neopredelitev organov glede na pogoj iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka, ki določa, da morajo biti lokacije čebelnjakov določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo v poselitveno območje. Mesto predvidene gradnje čebelnjaka se nahaja v neposredni bližini njegovega doma in kmetijskega gospodarstva, njegov sin pa je alergičen na čebelje pike. Interes za uveljavljanje tega ugovora mu daje prav določba 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka, saj gre za pogoj, s katerim se varuje interes posameznikov, ki živijo v bližini čebelnjaka. Organa bi se morala do njegovega ugovora vsebinsko opredeliti, ne pa da sta ga zavrnila s sklicevanjem na pomanjkanje upravičenega interesa. Ker umanjka vsebinska opredelitev do pogoja, odločbe ni moč preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev upravnega postopka. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranka z interesom v tem postopku predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi, ki jo je podal v zvezi z odgovorom na tožbo stranke z interesom, odgovarja kot v tožbi.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ presodil vse pogoje, ki jih določajo predpisi za postavitev čebelnjaka, določeni v 74.a in c členu ZGO-1, Uredbi in Odloku.

9. Ni sporno v zadevi, da je glede na 17. točko priloge 2 Uredbe čebelnjak objekt za rejo živali ter obravnavani, glede na svoje lastnosti, nezahtevni objekt. Določba 74. c člena ZGO-1 v 2. alinei predpisuje, da mora biti tudi gradnja nezahtevnega objekta v skladu s prostorskim aktom. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ vsebinsko obravnaval pogoj, določen za čebelnjake iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka, ki določa, da morajo biti lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.

10. Tožnik ugovarja, da se organa do vprašanja, ali predvidena lokacija postavitve čebelnjaka izpolnjuje tudi ta pogoj, nista vsebinsko opredelila, kljub njegovemu obrazloženemu ugovoru, da se mesto predvidene gradnje čebelnjaka nahaja v neposredni bližini njegovega doma in kmetijskega gospodarstva, in da je njegov sin alergičen na čebelje pike.

11. Sodišče s tožnikom soglaša, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebinska opredelitev do pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja le povzetek sporne določbe, organ druge stopnje pa brez relevantnih dejstev, ki bi zapolnili njegovo trditev, navaja, da je gradnja čebelnjaka predvidena izven poselitvenega območja. Glede na navedeno se izpolnjevanje pogoja iz 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, kršitev pa je vplivala na odločitev v zadevi.

12. Organ prve stopnje v zvezi z zgornjim ugovorom napačno meni, da ugovor ni relevanten za sam postopek, ker zadostuje izpolnjevanje javnopravnih pogojev, tožnikov ugovor pa bi se upošteval le, če bi zadeval izpolnjevanje zakonskega pogoja. V tem je organ napačno presodil tožnikov ugovor. Pri uveljavljanju njegovega ugovora gre namreč za vprašanje materialnega pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja in ne gre za javnopravni pogoj. Tožnik je lastnik sosednjega zemljišča, lastnik stanovanjske hiše v oddaljenosti 100 m, v kateri živi on in njegova družina in je s postavljenim ugovorom zatrjeval, da čebelnjak oziroma prelet čebel posega v njegovo poselitveno območje, kar pomeni, da je izkazoval pravni interes na podlagi določbe 3. alinee deveta odstavka 74. člena Odloka. Ne gre za javnopravno določbo, temveč za določbo, ki varuje lastnike zemljišč iz poselitvenega območja, kolikor se to območje prekriva z območjem preleta čebel. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo zato organ moral presoditi tudi, ali je za lokacijo predvidenega čebelnjaka spoštovana določba 3. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka, kar je zavezan storiti na podlagi 2. alinee prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 (pristojni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt, če ugotovi (tudi), da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim aktom).

13. Tožnik nadalje ugovarja, da je organ napačno uporabil 1. alineo devetega odstavka 74. člena Odloka, ki določa, da se lahko na območju enega kmetijskega gospodarstva zgradi največ po en pomožno kmetijsko - gozdarski objekt iste vrste. Sodišče soglaša z organom, da ta pogoj za gradnjo, v danem območju v zvezi s čebelnjaki, ni določen. Uredba v 17. točki priloge 2 določa "objekte za rejo živali", kamor spada tudi čebelnjak, kar razlikuje od "pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov" opredeljenih v 18. točki. Tudi priloga 1a - Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora (Odlok) k pomožnim kmetijsko-gozdarskim objektom ne prišteva čebelnjaka. Maksimalno število pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz 1. alinee devetega odstavka 74. člena Odloka se torej ne nanaša na dovoljeno število čebelnjakov, ker je čebelnjak v skladu z Uredbo objekt za rejo živali.

14. Toženka je glede na navedeno, ker je izostala obrazložitev zakonskega pogoja (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče glavne obravnave ni opravilo kljub predlogu tožeče stranke, ker je že na podlagi listin v spisu ter presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe lahko ugodilo tožbenemu predlogu zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

15. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.