Jedro

Ker se po 1. odstavku 71. člena ZDen takse v denacionalizacijskem postopku ne plačajo, se takse ne plačajo niti v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, ker je to predhodno vprašanje denacionalizacijskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2267/2000-20 z dne 25.8.2003, razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 28. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 - PB in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000 in 93/2001) ugotovilo, da znaša neplačana taksa v obravnavani zadevi 19.000 SIT za tožbo in za pritožbo 38.000 SIT ter za opomin 9.500 SIT, kazenska taksa pa 33.250 SIT, skupaj torej 99.750 SIT (1. točka) ter naložilo tožeči stranki, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa plača dolžno takso na vplačilni račun sodnih taks Republike Slovenije (2. točka). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je pooblaščenki tožnika poslalo nalog za plačilo sodne takse za sodbo in opomin za plačilo sodne takse za pritožbo, ki jo je prejela 23.6.2003. Ta taksa v roku ni bila plačana, pač pa je pooblaščenka z dopisom z dne 10.7.2003 prvostopno sodišče obvestila, da naj bi bili avstrijski državljani oproščeni plačila sodnih taks na podlagi 11. člena ZST in meddržavne pogodbe z Avstrijo, št. 714/93. Sodišče prve stopnje meni, da tožnik ni oproščen plačila sodnih taks po 11. členu ZST. Meddržavna pogodba z Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu ne velja za primere upravnih sporov, temveč le za civilne zadeve, pa še to le za primere varščine za pravdne stroške oziroma predujma za sodne takse. Zato torej ni podana pravna situacija iz 11. člena ZST in zato oprostitev sodnih taks ni mogoča. Tožnik se pritožuje iz razlogov bistvene kršitve določb upravnega postopka in kršitve določb materialnega zakona ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti odpravi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na 11. člen ZST v zvezi z meddržavno pogodbo z Avstrijo, št. 714/93. Tožnik je sodišče prve stopnje opozoril, da naj v primeru, če se s stališčem ne strinja, izda odločbo o odmeri taks. Prvostopno sodišče pa je izdalo izpodbijani sklep, s katerim ni le ugotovilo, koliko znaša taksa za sodbo in pritožbo ter opomin, temveč je naložilo tudi kazensko takso. Ta sklep pa je brez pravne in dejanske podlage, saj gre za pravno situacijo, ko avstrijski državljani takse ne plačujejo. Povsem brez pravnih razlogov pa je odmera kazenske takse, saj odločba o odmeri takse sploh še ni bila izdana. Glede na takšno pravno in dejansko stanje je izpodbijani sklep nepravilen in neutemeljen.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru so z izpodbijanim sklepom odmerjene sodne takse za tožbo, pritožbo ter opomin za plačilo sodnih taks ter tudi kazenska taksa v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije. Po 1. odstavku 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa se v postopku denacionalizacije ne plačujejo takse. Ta določba po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da se tudi v postopku odločanja o predhodnem vprašanju denacionalizacijskega postopka, to je o vprašanju ugotovitve državljanstva za denacionalizacijskega upravičenca, ne plačujejo sodne takse. Zato po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru tudi ni pomembno, kakšna in katera je pogodba, sklenjena z Republiko Avstrijo, ki ureja plačevanje sodnih taks za državljane držav pogodbenic, temveč je pomembno, da taksno oprostitev za take primere ureja 1. odstavek 71. člena ZDen. Po 3. odstavku 11. člena ZST pa se taksa ne plača, kadar tako določa poseben zakon.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS razveljavilo izpodbijani sklep, ne da bi zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, saj za odmero sodnih taks v obravnavanem primeru ni pravne podlage.