Jedro

Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. ZD dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. ZD dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožnici je zato omogočeno, da bo v ponovljenem zapuščinskem postopku obravnavana zahteva za izločitev premoženja, ki jo je uveljavljala šele v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da v zapuščino spada nepremičnina parc. št. 312/17, vpisana v vl. št. 989 k.o. H ter denarna sredstva pri G. d.d., K. in P. d.d. M.; da zapustnik ni napravil oporoke, zato je nastopilo zakonito dedovanje, do katerega so upravičeni vdova A.L. ter sinova S. in B. L., vsak do 1/3; da so vsi dediči dediščino sprejeli. Poleg vknjižbe lastninske pravice na nepremičnem delu zapuščine in razpolaganja z denarnimi sredstvi je na podlagi soglasja vseh dedičev odredilo tudi vknjižbo dosmrtne stanovanjske pravice v hiši v korist dedinje A. L..

Vdova A. L. se pritožuje iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da zaradi starosti 87 let in z njo zvezane starostne onemoglosti na zapuščinski obravnavi ni bila sposobna uveljaviti izločitvenega zahtevka za premoženje, ki je njena last in ne sodi v zapuščino. Nepremično in drugo premoženje sta z zapustnikom pridobila v času 57 let trajajoče zakonske zveze. Na obravnavi je nastopala brez pooblaščenca, ker glede obsega zapuščine in dednih deležev ni bilo spora. Zatrjuje, da ni bila sposobna v celoti razumeti poteka sodnega postopka in njegovih posledic. Štela je, da bo sodišče samodejno upoštevalo, da gre ½ zapustnikovega premoženja njej iz naslova skupnega premoženja. Zapuščinskemu sodišču očita bistveno kršitev postopka, ker ni upoštevalo 166. čl. Zakona o dedovanju, ki določa, da mora sodišče posebno skrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki niso sposobne ali niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve. Opozarja na nepravdno naravo zapuščinskega postopka, poudarjeno načelo oficialnosti in preiskovalno načelo ter izrecno na 165. čl. Zakona o dedovanju, ki sodišče zavezuje, da mora skrbeti, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. Prilaga od dediča S.L. podpisano izjavo, v kateri podpisnik potrjuje, da so bili dediči pred obravnavo soglasni o vdovinem polovičnem deležu na skupnem premoženju in da so pričakovali, da bo to v postopku avtomatično upoštevano.

Sodedič B. L. je na pritožbo odgovoril. Soglaša z odločitvijo prvostopenjskega sodišča. Meni, da je bila pritožnica zmožna jasno in v celoti razumeti potek zapuščinske obravnave. Trdi, da je bilo na zapuščinski obravnavi zadovoljivo pojasnjeno, da vsakemu od dedičev pripada tretjina zapuščine in da bi pritožnica morala urediti s pokojnikom v času njegovega življenja, če bi želela pridobiti večji del premoženja. Podpisan je bil zapisnik. Zanika obstoj pred zapuščinsko obravnavo sklenjenega dogovora o izločitvi pritožničinega premoženja. Zatrjuje, da so vsi dediči vedeli, da je vse premoženje v zemljiški knjigi vpisano na zapustnika.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica šele v pritožbenem postopku izloča polovico zapuščino kot svoje, v zakonski zvezi z zapustnikom ustvarjeno premoženje. Tako pozno izločanje premoženja iz zapuščine opravičuje s svojo starostjo in starosti primerno sposobnostjo slediti zapuščinski obravnavi ter s pričakovanjem, da bo njen delež na skupnem premoženju avtomatično izločen iz dedovanja.

Pritožnica, ki je v zapuščinskem postopku sodelovala, po njegovem pravnomočnem zaključku ne more več uveljaviti pravic, ki jih v teku zapuščinskega postopka ni uveljavljala (220 čl. Zakona o dedovanju). Upoštevajoč, da je sodišče na podlagi 214. čl. Zakona o dedovanju dolžno ugotoviti obseg zapuščine (poudarjeno preiskovalno načelo) in da je na podlagi 165. ter 166 čl. Zakona o dedovanju dolžno zagotoviti, da se pravice strank ugotovijo ter zavarujejo in da do svojih pravic pridejo tudi osebe, ki niso popolnoma sposobne skrbeti za svoje zadeve (poudarjeno načelo oficialnosti), bi bilo prestrogo stališče, da je pritožnica zaradi neuveljavljanja izločitvenega zahtevka svojo pravico izgubila. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pritožnici treba dati možnost, da tudi po zaključku postopka na prvi stopnji (v pritožbenem postopku) uveljavlja izločitev premoženje, ki je njena last in ne sodi v zapuščino.

Ker pritožnica izloča delež na vsem premoženju, ki je v zapuščini, je sklep o dedovanju razveljavljen v celoti (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 174. čl. Zakona o dedovanju, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki ji je imela med postopkom ali zaradi postopka. Razlogov za drugačno odločitev o stroških pritožnica ni zatrjevala.