Jedro

Podan je obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP, če predlagatelj obnove postopka ni bil stranka v postopku za spremembo namembnosti prostorov v stavbi, katerih solastnik je glede na zemljiškoknjižne podatke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 18.2.1992, s katerim je bilo ugodeno predlogu za obnovo postopka, ki so ga vložili B.V. in I. ter V.F., ki je bil končan z izdajo obrtnega dovoljenja z dne 25.10.1991, Občinskega sekretariata za gospodarstvo občine, s katerim se je dovolilo tožeči stranki N.G. opravljati obrtno dejavnost "servis električnih aparatov". Obnova postopka je bila dovoljena samo v tistem obsegu, ki se nanaša na presojo izpolnjevanja zakonitih pogojev poslovnega prostora. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da so predlagatelji solastniki stanovanjske zgradbe, v kateri se opravlja sporna dejavnost, in da je bila sprememba stanovanjskih prostorov v poslovne prostore izvršena brez njihovega soglasja, v postopku izdaje obrtnega dovoljenja, pa niso bili udeleženci, čeprav bi to morali biti. Tožeča stranka v tožbi navaja, da predlagatelji obnove postopka niso solastniki hiše v ..., saj gre za povsem ločene dele stavbe in vsak od lastnikov svoj fizični del samostojno vzdržuje in obnavlja. Res je sicer, da etažna listina ni vpisana v zemljiško knjigo, vendar je vzrok samo v pravno tehničnih ovirah. Ker je šlo v tožnikovem primeru pri izdaji obrtnega dovoljenja za spremembo namembnosti samo dela stavbe, ki je v njegovi izključni lasti, ne pa tudi tistega dela, ki spada med skupne prostore, meni, da predlagatelji obnove postopka sploh niso bili legitimirani podati takega zahtevka. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo reši tako, da obnove postopka ne dovoli, oziroma podrejeno, da napadeno odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno rešitev zadeve. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Tožba ni utemeljena. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 in 55/92 - ZUP) v 9. točki 249. člena določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni dana možnost udeležbe. Ker iz listinske dokumentacije v spisu ni povsem jasno razvidno, ali so predlagatelji obnove postopka solastniki stanovanjske hiše, kjer naj bi tožnik imel sedež in poslovni prostor za opravljenje svoje obrtne dejavnosti, ali pa so etažni lastniki, je tožena stranka pravilno uporabila zakonske določbe in dovolila obnovo postopka v predlaganem delu. Če gre namreč za solastnike, kar izhaja iz izpiska zemljiške knjige, imajo kot solastniki po določbah 15. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR) pravico skupno upravljati stvar, pri čemer je za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker mora po določbi 1. odstavka 256. člena zakona o splošnem upravnem postopku organ, ki je pristojen za odločanje, preizkusiti, ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana in ker izpisek iz zemljiške knjige izkazuje solastništvo na objektu, v katerem naj bi imel poslovne prostore tožnik, je vsekakor vsaj verjetno izkazano, da bi predlagatelji obnove postopka morali biti udeležni že v postopku izdaje obrtnega dovoljenja kot stranke. To pa pomeni, da je podan razlog za obnovo postopka. Šele v obnovljenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja tožniku pa bo možno ugotavljati pravno naravo lastnine na stanovanjski hiši, ki stoji v ... ter v nadaljnjem postopku ugotavljali še ali so izpolnjeni pogoji za spremembo stanovanjskih prostorov v poslovne prostore. Ker je torej izpodbijana odločba po presoji sodišča zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnem postopku, zakona o upravnih sporih in zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republik e Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).