Jedro

Zgolj na podlagi navedb tožene stranke brez uradnih listin, ki bi izkazovale njen materialni položaj, ob upoštevanju, da gre za osebo s stalnim prebivališčem v tujini, prvostopenjsko sodišče ni moglo napraviti zaključka, da je tožena stranka upravičena do taksne oprostitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženo stranko oprosti plačila sodne takse, podredno pa, da plačilo sodne takse odloži za čas 24 mesecev oziroma ji dovoli obročno plačilo sodne takse. Navaja, da je toženec propadli podjetnik, ki je zaradi gospodarske krize in neugodnih poslovnih odločitev ostal brez vsega premoženja. Toženec ni zaposlen in nima nobenega premoženja z izjemo osnovnih premičnin, ki jih potrebuje za kritje življenjskih potreb. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je vseboval vse podatke iz 12. člena ZST-1. Tožena stranka je predložila tudi notarsko overjene izjave o tem, da v Republiki Avstriji nima premoženja, ki bi ga bilo treba upoštevati pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Ker gre za negativna dejstva, tožena stranka ne more predložiti zahtevanih dokazil. Sodišče toženi stranki niti ni pojasnilo, da ji ne verjame glede podatkov navedenih v izjavah. Predložitev dokazil s strani strank je predvideno zgolj za primere, če sodišče dvomi v resničnost navedb, ki jih je podala stranka. V primeru, da se predlogu tožene stranke ne ugodi, tožena stranka dejansko ne bo mogla plačati sodne takse, zaradi česar ji je odvzeta ustavna pravica do pravnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki so za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek niti v njegovi dopolnitvi ni izkazala, da njeno materialno stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

6. Ker tožena stranka stalno prebiva v tujini in sodišče ne razpolaga z uradnim izpisom o premoženjskem stanju tožene stranke, je sodišče toženca s sklepom pozvalo, naj svojo izjavo o premoženjskem stanju (ki ni dovolj), podpre z dokazili iz uradnih evidenc (zemljiškoknjižnimi izpiski, izpiski z registra premičnega premoženja in dokazilom, da nima odprtega transakcijskega računa). Sodišče je stranki pojasnilo, da zato, ker stranka stalno prebiva v tujini, sodišče njenih izpiskov ne more pridobiti samo.1 Sodišče je stranki pojasnilo, da omenjenih izpiskov sodišče samo ne more pridobiti, na stranki, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, pa je dokazno breme, da dokaže, da je njeno premoženjsko stanje tako slabo, da utemeljuje takso oprostitev.

7. Toženec je na poziv sodišča odgovoril in navedel, da brez pomoči odvetnika in nesorazmerno visokih stroškov zahtevanih listin ne more pridobiti. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da tožena stranka ni izkazala, da njeno materialno stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

8. Toženec v pritožbi ponavlja pritožbene navedbe, da je brez zaposlitve in nima premoženja z izjemo osnovnih premičnin. Gre za navedbe, ki jih je tožena stranka podala že v prvostopenjskem postopku, vendar niso z ničemer izkazane. Zgolj na podlagi navedb tožene stranke brez uradnih listin, ki bi izkazovale njen materialni položaj, ob upoštevanju, da gre za osebo s stalnim prebivališčem v tujini, prvostopenjsko sodišče ni moglo napraviti zaključka, da je tožena stranka upravičena do taksne oprostitve. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo tudi, da mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven, saj je institut oprostitve plačila sodne takse izjema.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ne more predložiti zahtevanih dokazil, ker gre za dokazovanje negativnih dejstev, s posredovano overjeno izjavo pa naj bi tožena stranka zadostila zahtevi iz šestega odstavka 12. člena ZST-1. Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče zgolj izjava stranke ne zadostuje, slednja mora biti podprta z dokazili iz uradnih evidenc. To velja za vse stranke postopka, ne le za toženo stranko. Zato pritožbena navedba, da ni mogoče izkazati negativnih dejstev, ni utemeljena. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je predložitev dokazil stranke predvidena le za primere, če sodišče dvomi o resničnosti navedb, ki jih je podala stranka. V obravnavanem primeru premoženjsko stanje toženca ni z ničemer izkazano, kot že večkrat obrazloženo, pa zgolj izjava ni dovolj.

10. Po določilu desetega odstavka 12.a člena ZST-1 sodišče preveri resničnost navedb iz šestega odstavka citiranega člena, kadar dvomi o resničnosti teh navedb. Po šestem odstavku citiranega določila mora dati stranka sodišču na razpolago vse podatke iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. V obravnavanem primeru sodišče tožene stranke ni zaprosilo za podatke, o katerih ne bi bile vodene zbirke podatkov, le sodišče samo jih po uradni dolžnosti ne more pridobiti, zato je za njih pozvalo stranko. Ker je toženec predlog dopolnil le z lastno izjavo, ne pa tudi z ustreznimi potrdili, ki jih izda pristojen organ, je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženec ni izkazal, da njegovo premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, in ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo.

11. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). O predlogu za odlog in za obročno plačilo sodne takse (ki ga je podal toženec v pritožbi) bo odločilo prvostopenjsko sodišče. 1 Po določilu petega odstavka 12.a člena ZST-1 sodišče ugotavlja materialni položaj stranke in njenih družinskih članov tako, da po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključuje podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč pridobljena, dobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu ter podatkov o dohodkih in premoženju v tujini pa se za namen iz petega odstavka 12. a člena ZST uporabljajo določbe tega zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače. Nobena mednarodna pogodba ne zavezuje prvostopenjskega sodišča, da po uradni dolžnosti opravi poizvedbe pri organih države, kjer ima toženec svoje prebivališče, ki je v Republiki Avstriji.