Jedro

Tožnik v tožbi navaja, da je navedenega dne res zapustil dijaški dom, vendar se je še istega dne vanj vrnil. Zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-2170/2018/6 (1312-06) z dne 18. 10. 2018 odpravi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi druge alineje drugega odstavka 50. člena in šestega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) ustavila postopek za priznanje mednarodne zaščite tožniku. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tako ravnala, saj naj bi iz uradne evidence o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito izhajalo, da je tožnik 14. 10. 2018 samovoljno zapustil dijaški dom in se vanj ni vrnil v roku treh dni od zapustitve, prav tako pa do dneva izdaje sklepa ni ničesar sporočil, kot tudi ne oseba, ki ga zastopa v postopku.

2. Zoper navedeni sklep vlaga tožnik tožbo in uveljavlja tožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je 14. 10. 2018 res zapustil dijaški dom, vendar se je vanj že istega dne (ob 22.20 uri) vrnil. Navedeno dokazuje s kopijo elektronskega sporočila, ki ga je prejela njegova zakonita zastopnica A.A. istega dne ob 22.28 uri, iz katerega izhaja preklic prijave. Tožnik se je torej vrnil pred iztekom 3 dnevnega roka in se še vedno nahaja v Republiki Sloveniji ter je kot prosilec za mednarodno zaščito še vedno nastanjen v Dijaškem domu Postojna. Zato je odločitev uradne osebe preuranjena. Glede na vse navedeno tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je ponovno vpogledala v register in ugotovila, da se tožnik še vedno nahaja v dijaškem domu. Zato predlaga ugoditev tožbi.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep toženke, s katerim je ustavila postopek o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite.

6. Ministrstvo na podlagi 80. člena ZMZ-1 organizira za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito azilni dom, v katerem mora prosilec počakati na odločitev o svoji prošnji za mednarodno zaščito. V nasprotnem primeru, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), se njegova prošnja šteje za umaknjeno in pristojni organ postopek s sklepom ustavi (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1).

7. Toženka izpodbijani sklep utemeljuje na ugotovitvi, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je tožnik 14. 10. 2018 samovoljno zapustil dijaški dom ter da se v roku treh dni od njegove zapustitve niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni vrnil. To ugotovitev, na kateri, kot rečeno, izpodbijani sklep temelji, pa tožnik v tožbi prereka, in navaja, da je navedenega dne res zapustil dijaški dom, vendar se je še istega dne vanj vrnil. Zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka. Svojo navedbo dokazuje s kopijo elektronskega sporočila, ki ga je prejela njegova zakonita zastopnica A.A. istega dne ob 22.28 uri, iz katerega izhaja preklic prijave.

8. Ker toženka navedene tožnikove navedbe v odgovoru na tožbo ni prerekala, ampak jim je celo pritrdila, sodišče šteje, da je tožnik izkazal, da so bila ugotovljena dejstva, na katerih izpodbijani sklep temelji, v bistvenih točkah napačno ugotovljena.

9. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj narava stvari to dopušča in dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. Ker dejansko stanje med strankama ni sporno, saj toženka v odgovoru na tožbo priznava, da je bilo to v izpodbijanem sklepu bistvenih okoliščinah nepravilno ugotovljeno, je sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj bi v nasprotnem primeru po nepotrebnem zavlačevalo postopek in povzročalo nepotrebne stroške.