Jedro

Če so bile šele po izdaji prvostopenjske odločbe v zemljiškem katastru na podlagi odločbe geodetskega organa evidentirane spremembe vrste rabe zemljišč, to še ne dopušča zaključka, da so spremembe tedaj tudi nastale (po zatrjevanju tožnika je do drugačne rabe prišlo že prej, ko je bila stanovanjska hiša zgrajena, kar dokazuje z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33114-6/2011 z dne 15. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo A.A. za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011.V obrazložitvi navaja, da je tožnik 21. 6. 2011 vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa št. 112 (Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011), ki so bila razpisana z javnim razpisom. Javni razpis v 5. točki poglavja IV/2 določa, da se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega javnega razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije in ki so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. V 13. točki navedenega poglavja pa javni razpis določa, da se iz prevzema kmetije lahko izključi stanovanjsko enoto, zemljišča v skupni vrednosti do vključno 0,5 ha PKP, ki jih lahko zadrži prenosnik, ob upoštevanju pogoja, da mora imeti kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč na dan oddaje vloge na javni razpis v lasti najmanj 3 ha PKP in objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar so pogoj za vitalnost kmetije. Prvostopenjski organ glede na podatke zemljiške knjige ugotavlja, da sta si prenosnika B.B. in C.C. del kmetije obdržala. Med drugim sta obdržala parc. št. 23/3 k.o. … z vrsto rabe gospodarsko poslopje. Vloga torej ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke poglavja IV/2 javnega razpisa. Po 110. členu Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju Uredba) se sredstva za posamezen ukrep dodeljuje do porabe sredstev po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila.

2. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je kot drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo. Strinja se z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da je bilo iz prevzema kmetije izključeno gospodarsko poslopje, kar je v nasprotju z Uredbo in javnim razpisom. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da podatki o izvzetem zemljišču niso bili ažurirani, da gre za stanovanjsko hišo in da je nastala nova parcela št. 3877, s čemer se je vzpostavilo dejansko stanje na kmetiji, se sklicuje na tretji odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ocenjuje, da sta odločba in potrdilo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Koper nov dokaz, ki ni obstajal v času odločanja na prvi stopnji, zato se ne moreta upoštevati. Do spremembe vrste rabe na parc. št. 23/3 je prišlo šele po koncu postopka na prvi stopnji. V času prevzema kmetije je bilo, kot je razvidno iz zemljiške knjige, na tej parceli gospodarsko poslopje, zato bi tudi to parcelo tožnik moral prevzeti. Vpis parc. št. 3877 z dejansko rabo dvorišče in zemljišče pod stavbo je začel učinkovati šele 12. 12. 2011, kar je po izdaji prvostopenjske odločbe. Drugostopenjski organ še dodaja, da je tožnik glede na javnost zemljiške knjige imel pred oddajo vloge na javni razpis možnost pozanimati se o vseh vpisih.

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Ugotovitev, da ni prevzel celotne kmetije, je napačna. Starša sta mu v letu 2010 podarila celotno kmetijo, vsa gospodarska poslopja in vsa kmetijska zemljišča, parc. št. 1260/1, 1260/2, 1260/3, 1261/1, 1268, 1280/3, vse k.o. ..., zase pa obdržala dvorišče, ohišnico in dostop do hiše. Vse parcele so manjše od 0,5 ha PKP, kar za prvostopenjski organ ni bilo sporno. Stanovanjska hiša staršev je zgrajena na parc. št. 23/1, 23/2, 23/3. Vse tri parcele so bile že v preteklosti stavbna zemljišča, med drugim je bil na njih zgrajen 18 m dolg hlev. Po izgradnji stanovanjske hiše v letu 1990 stanje ni bilo ažurirano. Danes je to parc. št. 3877, na njej pa že več kot 20 let stoji zgradba, zgrajena na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Geodetska uprava je izvedla postopek uskladitve dejanskega stanja v naravi in zapisov v evidencah. Spremenjeno stanje ustreza dejanskim razmeram. Iz sklepa Območne geodetske uprave Koper z dne 30. 12. 2011 je razvidno, da se v register nepremičnin vpiše stavba s št. 2592/469, ki je povezana s parc. št. 2592/3877. Dejstvo je, da gospodarsko poslopje od leta 1990 ne obstaja več, niti ne obstaja več parc. št. 23/3. Pri tem ne gre za nova dejstva, temveč le za ureditev zapisov v eni izmed evidenc. Prvostopenjski organ je brez temeljite preveritve uradnih evidenc in stanja na terenu napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Tožnik predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in odloči, da je tožnik upravičen do nepovratnih sredstev Programa razvoja podeželja, ukrep pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011, podrejeno pa, da po odpravi zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu z navodilom, da organ odloči tako, da je tožnik upravičen do navedenih sredstev. V obeh primerih naj sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. Med strankama je sporno, ali je prevzem kmetije, v zvezi s katerim je tožnik uveljavljal finančno pomoč kot mladi prevzemnik kmetije, ustrezal pogojem iz 13. člena Uredbe oziroma 5. točke poglavja IV/2 javnega razpisa, ki določa, da se iz prevzema kmetije lahko izključi stanovanjska enota, oziroma povedano drugače, ali bi tožnik moral prevzeti tudi parc. št. 23/3 k.o. ..., na kateri je bilo v nepremičninskih evidencah kot vrsta rabe vpisano gospodarsko poslopje, da bi tem pogojem zadostil. 7. Po presoji sodišča tožnik sicer zmotno meni, da bi moral prvostopenjski organ na terenu ugotoviti, kakšna je raba parc. št. 23/3. V zadevah, kot je obravnavana, odloča organ v skrajšanjem postopku na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Zato je imel tožnik šele v pritožbi možnost ugovarjati, da obstoji neskladnost med podatki zemljiškega katastra in stanjem v naravi. Drugostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je njegove ugovore sprejel v obravnavo, vendar pa je po presoji sodišča nepravilno ocenil, da v pritožbi zatrjevana in dokazovana dejstva v zvezi z navedeno parcelo niso obstajala že v času odločanja na prvi stopnji.

8. Po tretjem odstavku 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi .

9. Tožnik je v pritožbi kot novo dejstvo uveljavljal, da dejanska raba parc. št. 23/3 ni takšna, kot jo je upošteval prvostopenjski organ – gospodarsko poslopje, temveč, da je na parceli stanovanjska hiša. Ta naj bi bila, kot je dokazoval z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, zgrajena leta 1990. Pojasnil je, da starši, ki so stanovanjsko hišo zgradili (tudi na parceli, na kateri je nekoč stal hlev), zemljiškokatastrskega stanja z dejanskim stanjem niso uskladili, kar njemu ni bilo znano, saj je že od njegove mladosti na tem mestu stala stanovanjska hiša. Takoj ko je bil s tem seznanjen, tj. z izdajo prvostopenjske odločbe, je sprožil ustrezne postopke, v katerih se je parc. št. 23/3 združila z drugimi parcelami v parc. št. 3877, na tej parceli pa je evidentirana stanovanjska hiša. 10. Iz tožnikovih navedb izhaja, da je do spremembe rabe parc. št. 23/3, kot je relevantna v navedenem postopku (pozidanost zemljišča s stanovanjsko stavbo), prišlo že več let pred prevzemom kmetije v letu 2010. V času oddaje vloge na javni razpis in v času odločanja prvostopenjskega organa naj bi na parc. št. 23/3 že stala stanovanjska stavba. Zanikanje tega dejstva je drugostopenjski organ nepravilno povezal z odločbo in potrdilom geodetskega organa in vpisom v zemljiško knjigo. Odločba geodetskega organa glede vrste rabe zemljišča je po naravi ugotovitvena odločba. Zato ne vzdrži razlogovanje, da je dejstvo, ki ga ugotavlja, nastalo z izdajo odločbe; odločba le ugotavlja dejstvo, ki je nastalo pred njeno izdajo. Uporabljeno na konkretni primer: če so bile sicer šele po izdaji prvostopenjske odločbe (15. 11. 2011) v zemljiškem katastru na podlagi odločbe geodetskega organa z dne z dne 5. 12. 2011 evidentirane spremembe vrste rabe zemljišč (kar izhaja iz potrdila z dne 8. 12. 2011), to še ne dopušča zaključka, da so spremembe tedaj tudi nastale (po zatrjevanju tožnika je do drugačne dejanske rabe prišlo že leta 1990, ko je bila zgrajena stanovanjska hiša, kar dokazuje z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem). Drugostopenjski organ se tudi zmotno sklicuje na učinkovanje vpisa v zemljiški knjigi z 12. 12. 2011. Učinkovanje zemljiškoknjižnih vpisov je pomembno za vpise pravic, ki so izvorni podatek te nepremičninske evidence. Pravice se vpisujejo na nepremičninah, kot so vodene v zemljiškokatastrskih evidencah. Če je v obravnavanem primeru prišlo do parcelacije (parc. št. 23/3 se je združila s parc. št. 1266/2, 1267, 23/1 in 23/2 v parc. št. 3877 z rabo dvorišče in zemljišče pod stavbo) in njenega evidentiranja v zemljiškem katastru ter posledično do vpisa pravic na tej parceli po izdaji prvostopenjske odločbe, to ne spremeni dejstva, kakšna stavba je v času odločanja na prvi stopnji stala na parc. št. 23/3. 11. Iz navedenega izhaja, da pri odločanju o tožnikovem zahtevku za dodelitev nepovratnih sredstev niso bila upoštevana vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno odločitev.

12. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena. Zadevo je na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

13. Tožnikovemu stroškovnemu zahtevku je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku po prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo stroške v višini 80 EUR. Stroške mora povrniti toženka, v roku 15 dni od vročitve sodbe.

14. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.