Jedro

Sodišče je pri svojem zaključku, da tožnik nima varovane posesti zaradi nasproti tožencu na silo ustvarjenega posestnega stanja, prezrlo, da to velja le, če toženec izvršuje dovoljeno samopomoč. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (člen 341 ZPP), za kar je bistveno, da se ugotovijo pogoji iz 31. člena SPZ, ki pa ne izhajajo iz izpodbijanega sklepa, in zato materialnopravno zmotnega pristopa k presojanju tožnikovega tožbenega zahtevka, sodišče ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev, sklep pa posledično tudi ne vsebuje nobenih razlogov, ki se nanašajo na institut dovoljene samopomoči.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka, nastalih toženi stranki z odgovorom na pritožbo, se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (tudi tožnik) zahtevala:

pod točko I/1 izreka:

da je toženec dolžan v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da:

-iz južnega dela parcele št. 2139/4, na meji s parcelama št. 2138/2 in 2138/3, vse k. o. ..., odstrani lesene količke skupaj z nameščeno žičnato ograjo, kar izhaja iz priloženih treh fotografij, označenih z navedbo Ograja 1, in ki so sestavni del tega sklepa,

-iz vzhodnega dela parcele št. 2139/4, na uvozu iz javne ceste s parc. št. 3546, vse k. o. ..., odstrani dva lesena kola z nameščeno kovinsko ograjo z zaklenjeno ključavnico, kar izhaja iz priložene fotografije, označene z navedbo Ograja 2, in ki je sestavni del tega sklepa,

-iz zahodnega dela parcele št. 2144/4, na meji s tožnikovo parcelo št. *212/2, vse k. o. ..., odstrani kovinske kole, skupaj z nameščeno kovinsko mrežno ograjo, ki izhaja iz priložene fotografije, označene z navedbo Ograja 3, in ki je sestavni del tega sklepa,

ter tožniku s tem omogoči nemoteno izvrševanje posesti in uporabo dostopne poti, ki v širini treh metrov poteka po zahodni in južni stranici parcele št. 2144/4, po parceli št. 2144/6 in po južni stranici parcele št. 2139/4, vse k. o. ... (izrek pod točko I/1);

pod točko I/2 izreka:

-da se je toženec v bodoče dolžan vzdržati postavljanja količkov, ograj ali kakšnih drugih ovir na dostopno pot od parcele št. *212/2 k. o. ... do parcel št. 2138/2 in 2138/3, obe k. o. ..., ki poteka po zahodni in južni stranici parcele št. 2144/4, po parceli št. 2144/6 in po južni stranici parcele št. 2139/4, vse k. o. ..., v širini treh metrov, oziroma se mu v bodoče prepoveduje na kakršenkoli drug način motiti tožnika v njegovi mirni posesti navedene dostopne poti.

Pod točko II izreka je, ob tem, ko je pod točko I/3 izreka zavrnilo tudi stroškovni del zahtevka, odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.227,60 EUR pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

2.Tožeča stranka v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v celoti; uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da prvostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico.

V pritožbi graja odločitev sodišča, ki temelji na sklicevanju na rezultat dokaznega postopka, in sicer, da je tožnik zatrjevano posest hoje in vožnje po toženčevih nepremičninah in v obsegu, kot opredeljeno v povzetem izreku v predhodni točki te obrazložitve, izvrševal s silo, uperjeno zoper toženca, ter da je toženec uspel v že pravnomočno končani pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kopru P 946/2007 zaradi prepovedi vznemirjanja njegove lastninske pravice na obravnavanih parcelah, zaradi česar vse tožnik ne uživa posestnega varstva.

Navaja, da se pravica do posesti in dobrovernost posestnika v motenjski pravdi ne upoštevata, pa vendar je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo ugovor "petitorium absorbet possessorium" ter se sklicevalo na toženčevo pridobljeno pravico do posesti zaradi priposestvovanja stvarne služnosti, čeprav petitorna pravda pred Okrožnim sodiščem v Kopru P 224/2022 sploh še ni pravnomočno zaključena. Šele če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko namreč tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. Le v takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. S tem, ko ni upoštevalo osnov učinkov pravnomočnosti, je sodišče napačno uporabilo 36. člen Stvarnopravnega zakonika, s čimer je zagrešilo zmotno uporabo materialnega prava po 341. člena ZPP.

Poleg tega je sodišče zaključek, da tožnik ni imel mirne posesti, ker je svoje posestno stanje ustvaril na silo, obrazlagalo z dokaznim postopkom, v zvezi s čimer je navedlo, da "iz dokaznega postopka nedvomno izhaja" in da "iz izvedenih dokazov izhaja", v celoti pa je izostala konkretizacija oz. navedba, iz katerih izvedenih dokazov je sodišče sploh ugotovilo dejstva. Ker sklepa ni mogoče preizkusiti, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz dokaznega postopka tudi ne izhaja to, kar ugotavlja sodišče, in sicer da je toženec jasno nasprotoval tožnikovi uporabi toženčeve nepremičnine (prehod), temveč iz dokaznega postopka izhaja ravno nasprotno: da je tožnik dostopno pot po toženčevi nepremičnini nemoteno uporabljal za dostop do njegovih njiv in da toženec temu ni nasprotoval, kar so potrdile vse priče, ki jih je predlagal tožnik, pa tudi toženčeve priče so povedale, da so tam srečevale tožnika. V tem delu je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Ker iz zavrnilne odločitve tudi ne izhaja, da je toženec z motenjem posesti izvajal kakršnokoli samopomoč, je glede na neuporabo določbe drugega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika tudi iz tega razloga zagrešena napačna uporaba materialnega prava.

Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj naj bi sodba Okrožnega sodišča v Kopru P 946/2007 z dne 30. 11. 2012 vplivala na posestni spor, niti na katere parcele se je sodba sploh nanašala. S tem, da se je sodišče golo sklicevalo na citirano sodbo, standardu obrazloženosti sodne odločbe ni zadostilo, saj niso obrazloženi razlogi o odločilnih dejstvih; podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravda zaradi vznemirjanja lastninske pravice P 946/2004 v razmerju do posestne pravde sploh nima položaja petitorne pravde v skladu s 36. členom SPZ, kot poskuša napačno prikazati sodišče, zaradi česar je napačno uporabljeno materialno pravo po 341. členu ZPP.

3.V odgovoru na pritožbo se tožena stranka vsebinsko opredeli do pritožbe in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje1 preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava, vse v zvezi s členom 366 ZPP.

6.V zvezi s sklicevanjem izpodbijanega sklepa na postopek v zadevi P 224/2024 Okrajnega sodišča v Kopru, v katerem, kar priznava tudi pritožba, tožnik zoper toženca uveljavlja pravno varstvo iz naslova pravice do posesti, sklicujoč se na priposestvovanje stvarne služnosti hoje, prehoda živine, vožnje z motornimi vozili in kmetijsko mehanizacijo po parcelah 2144/2, 2144/4, 2411/5, 2144/6 in 2139/4 vse k. o. ... (torej tudi po parcelah - poti, ki je predmet posestnega varstva), pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da se pravica do posesti in dobrovernost posestnika v posestmotitveni pravdi ne upoštevata, za razliko od petitornega varstva v sporu iz naslova pravice do posesti. Gre namreč za različna pravdna postopka z različnim namenom nudenega varstva, ki lahko tečeta vzporedno. Da pa bi se ugovor pravice v sporu o varstvu posesti lahko upošteval kot pravno pomemben, bi morala biti petitorna pravda pravnomočno končana, kot to prav tako pravilno ugotavlja pritožba, med drugim tudi s korektnim sklicevanjem na judikate VSL I Ip 2130/2019 z dne 17. 1. 2020, II Cp 907/2017 z dne 6. 9. 2017, II Cp 4422/2009 z dne 20. 1. 2010, VSC Cp 18/2017 z dne 20. 4. 2017. Kljub povzemanju vsebine pravnega varstva v zadevi P 224/2022 in pomenu takšne sodbe v motenjski pravdi, pa, kot to izhaja iz 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, prvostopno sodišče nato samo zaključi, da sodba v citirani zadevi še ni pravnomočna, iz česar je razbrati, ob tem, ko za zavrnilno odločitev prvostopno sodišče navaja tudi druge razloge, da te okoliščine tudi samo ne šteje za odločilno.

7.Poleg materialnopravne podlage, ki je v členih 32 in 33 Stvarnopravnega zakonika (SPZ), na katera se je glede na trditveno podlago pravdnih strank pravilno oprlo prvostopno sodišče, je slednje v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer pravilno povzelo tudi zakonsko dikcijo drugega odstavka 33. člena SPZ. Vendar je nato pri svojem zaključku, da tožnik nima varovane posesti zaradi nasproti tožencu na silo ustvarjenega posestnega stanja, prezrlo, da to velja le, če toženec izvršuje dovoljeno samopomoč. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (člen 341 ZPP), za kar je bistveno, da se ugotovijo pogoji iz 31. člena SPZ, ki pa ne izhajajo iz izpodbijanega sklepa, in zato materialnopravno zmotnega pristopa k presojanju tožnikovega tožbenega zahtevka, sodišče ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev, sklep pa posledično tudi ne vsebuje nobenih razlogov, ki se nanašajo na institut dovoljene samopomoči. Zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus pravilnosti odločitve glede razloga odrečenega pravnega varstva, na katerega se sicer sklicuje sodišče. Sodna odločba namreč razloge o odločilnih dejstvih vsebuje takrat, ko omogoča preveritev stališča sodišča o obstoju ali neobstoju pravno pomembnih dejstev glede na upoštevno pravno pravilo. V konkretnem primeru je odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih razlog, zaradi katerega preizkus odločbe ni mogoč, na kar utemeljeno opozarja pritožba, in kar je kršitev, na katero tudi sicer sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

8.Pritrditi je tudi nadaljnji pritožbeni graji o neobrazloženosti zaključkov, da tožnik sploh ni imel mirne posesti, temveč si je posestno stanje ustvaril na silo, kot tudi o vplivu pravnomočno končane pravde P 947/2007 Okrožnega sodišča v Kopru na sedaj obravnavani posestni spor, in posledični absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus pravilnosti odločitve tudi v tem delu. Pritožba, glede na navedbe tožeče stranke o 60 let vse do motilnih dejanj nemoteni uporabi nepremičnin, in nasprotnih tožene stranke, da je tožniku po pravnomočni sodbi P 947/2007 (prav: P 946/2007) z dne 30. 11. 2012 prepovedala kakršnokoli uporabo parcel, za kar je bila prisiljena sprožiti izvršilni postopek, v zvezi s čimer sta stranki predlagali dokaze, ki jih je sodišče tudi izvedlo, utemeljeno izpostavlja, da so v obrazložitvi sodišča prve stopnje izostali razlogi o tem, na podlagi katerih dokazov je sodišče utemeljevalo zaključek o neobstoječi mirni posesti toženca in kako je pretehtalo vsakega od izvedenih dokazov posebej in v povezavi z drugimi dokazi. Sodišče se je zgolj posplošeno sklicevalo na dokazni postopek in na izvedene dokaze, ne da bi opravilo vsebinsko presojo, kaj posamezen izvedeni dokaz dokazuje. Določba 8. člena ZPP sodišču namreč nalaga, da v obrazložitvi odločbe določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za ne/dokazana, kot tudi, iz katerih razlogov, pri čemer mora vestno in skrbno presojati vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in tudi uspeh celotnega postopka. Sklepanje, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na kritični, logični in življenjski izkustveni presoji dokazov, ki jo mora sodišče tudi argumentirano obrazložiti, ob čemer mora še posebej skrbno oceniti verodostojnost protislovnih dokazov. Ker tega sodišče ni storilo, obrazložitev o toženčevem nasprotovanju tožnikovi uporabi dostopa oz. prehoda oz. o nemoteni uporabi slednjega stranki ne omogoča presoje pravilnosti zaključka o izvajanju tožnikove posesti poti na silo. Prav tako odločitve ni moč preizkusiti v delu, ki se nanaša na razlogovanje, da tožnik ne uživa posestnega varstva zaradi toženčevega uspeha v pravdi, kjer je zoper toženca nastopal kot tožnik zaradi vznemirjanja lastninske pravice po že pravnomočni sodbi P 946/07 Okrožnega sodišča v Kopru. Na podlagi tudi sicer nerazumljive obrazložitve, da je posest lastninske pravice močnejša od posestne pravice, namreč ni moč razbrati argumentov, na podlagi katerih bi bilo moč razbrati, da je ravno konkretna petitorna pravda razlog, da tožniku ni moč podeliti pravnega varstva v konkretni motenjski pravdi, in ki bi zadoščali standardu obrazloženosti odločbe.

9.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ugotovljenih kršitev glede na naravo in vsebino primera ne more odpraviti samo, saj ne more nadomestiti celotnega sklopa argumentov glede dejanske in pravne narave, vse zaradi zagotavljanja pravice do izjave in pravice do pritožbe strank po 25. členu Ustave RS. Glede na v decembru 2021 vloženo tožbo tudi ne bo kršena pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prvostopenjsko sodišče je že izvedlo dokazni postopek, večino dokazov je tudi že ocenilo, odločanje pred sodiščem druge stopnje v tej fazi pa bi pomenilo nesorazmerno kršitev pravice strank do pravnega sredstva. Zato je pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 354 v zvezi s členom 365 ZPP). Razveljavitev v stroškovnem delu (točka II izreka) je odraz posledice odločitve o glavni stvari (tretji odstavek 165. člena ZPP). Dodatna posebna napotila sodišču prve stopnje v zvezi z novim odločanjem, v okviru katerega naj se po ponovni izvedbi relevantnih dokazov ti ocenijo, pri obrazložitvi njihove verodostojnosti pa naj se upošteva metodološki napotek iz 8. člena ZPP na način, ki bo omogočal preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve, ter da bo vsebinsko odgovorjeno na navedbe pravdnih strank, niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj obrazloženega.

10.Glede predloga pritožnika v zvezi s predlagano razveljavitvijo sklepa, da zadevo obravnava drug razpravljajoči sodnik, sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogov, da bi ob vrnitvi zadeve v nov postopek odredilo, naj zadevo obravnava drug sodnik, ni našlo (356. člen ZPP). Pritožbeno sodišče izpostavlja, da mu citirana določba res podeljuje pooblastilo, da zadevo vrne v nov postopek pred spremenjen (drug) senat oz. pred drugega razpravljajočega sodnika, vendar pa morajo biti za takšno postopanje podani utemeljeni razlogi. Ti kljub pritožbeni odločitvi, ki sicer predstavlja prvo razveljavitev meritorne odločitve, niso podani, zato ni podlage za dodelitev zadeve v obravnavanje drugemu sodniku.

-------------------------------

1V obravnavanem primeru Višje sodišče v Celju; glej sklep VS RS I R 148/2022 z dne 16. 11. 2022.

2Prvi odstavek 33. člena SPZ.

3In kar priznava tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo.

4Glej točko 7 izpodbijanega sklepa.

5Da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena istega zakona (slednji med drugim določa, da ima posestnik pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame, pri čemer je pogoj, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

6Glede na prvi odstavek člena 37 SPZ, ki definira pojem lastninske pravice.

7Ob čemer naj sodišče v ponovljenem postopku ne spregleda določbe drugega odstavka 81. člena ZPP, glede na šele tekom pravde tožniku postavljeno skrbnico, za katero v spisu ni razbrati obstoja izkazanega posebnega dovoljenja pristojnega CSD niti ni izkazane odobritve za vloženo tožbo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 31, 32, 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.