Jedro

Med udeležencema (bivšima zunajzakonskima partnerjema) ni sporno, da je nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnin, ki se delijo. Ob takem dejanskem stanju on nima pravnega interesa, da bi vlagal tožbo, da je njegov delež večji od ene polovice. Zadošča, da je bila na pravdo napotena predlagateljica, da dokaže, da so nepremičnine skupno premoženje, toženec pa bo svoj (večji) delež lahko uveljavljal tudi z ugovorom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki ter IV. točki (kolikor se slednja nanaša na nasprotnega udeleženca) razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagateljico napotilo na pravdo zoper nasprotnega udeleženca zaradi ugotovitve, da v njuno skupno premoženje spadajo v sklepu navedene nepremičnine. Obenem je nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo zoper predlagateljico zaradi ugotovitve, da njegov delež na skupnem premoženju znaša več kot 1/2. Udeležencema je naložilo, da morata tožbi vložiti najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa in je nepravdni postopek zato prekinilo.

2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi navaja, da ga je sodišče neutemeljeno napotilo na pravdo, saj zanjo nima pravnega interesa. V interesu predlagateljice je, da se ugotovi, da so sporne nepremičnine skupna last udeležencev, ter tudi, da dokaže zatrjevani delež na skupnem premoženju. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu.

3. Predlagateljica je na vročeno pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da med udeležencema obstaja spor o obstoju in obsegu skupnega premoženja.1 Pravilno se je sklicevalo na materialni predpis, ki narekuje postopanje v primeru spora o predmetu delitve v nepravdnem postopku (drugi odstavek 9. člena ZNP v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena ZNP). Vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje napačno tolmačilo pravni standard pravnega interesa, ki je vsebovan v drugem odstavku 9. člena ZNP, njegova presoja pa je odločilna za odločitev, katerega izmed udeležencev je dolžno sodišče napotiti na pravdo.

6. Pritožbeno sodišče kot bistveno izpostavlja, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je nasprotni udeleženec izključni (100 %) zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, za katere predlagateljica trdi, da spadajo v skupno premoženje udeležencev nepravdnega postopka. To dejstvo je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je na podlagi pojasnjenega zmotna presoja sodišča prve stopnje, da ima nasprotni udeleženec pravni interes za ugotovitev nadpolovičnega deleža na nepremičninah, ki so v njegovi izključni lasti. Zemljiškoknjižno lastništvo namreč pojmovno izključuje pravni interes nasprotnega udeleženca, da bi v pravdi dokazoval lastništvo oziroma lastniški delež na "lastnih" nepremičninah.

8. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je za razrešitev spora o obstoju in obsegu skupnega premoženja zadostna že (pravilna) napotitev predlagateljice na pravdo. Znotraj te pravde se bo lahko nasprotni udeleženec učinkovito branil že z ugovorom, če (bo) meni(l), da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice.2

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, kolikor je bil z njim on napoten na pravdo (III. izreka v celoti in delno IV. točka izreka), razveljavilo.

1 Predlagateljica trdi, da je med udeležencema obstajala izvenzakonska skupnost, znotraj katere sta pridobila skupno premoženje, med katero sodijo tudi sporne nepremičnine, deleža udeležencev na skupnem premoženju pa sta enaka. Nasprotni udeleženec prereka, da sporne nepremičnine spadajo v skupno premoženje, podredno pa trdi, da je delež predlagateljice na skupnem premoženju zanemarljiv. 2 Primerjaj sodbo VS RS II IPS 261/2015.