Jedro

Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sprememba tožbe ne dovoli.

Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim sodišče ni dovolilo spremembe tožbe, ki jo je vložil tožnik dne 13. 1. 2012, se pritožuje tožnik zaradi kršitev določb 185. in 186. člena ZPP, ki urejata spremembo tožbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da spremembo tožbe dopusti, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. V pritožbi navaja, da je tožnik dne 12. 1. 2012 s pripravljalno vlogo spremenil tožbo tako, da je poleg primarno uveljavljenega zahtevka, ki je ostal nespremenjen, postavil še podredni zahtevek, o katerem bo sodišče odločalo le v primeru zavrnitve primarnega zahtevka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe ne dopusti in svojo odločitev utemeljilo s tem, da takšna razširitev tožbe ne bi bila smotrna zato, ker se z njo po nepotrebnem obremenjuje in zavlačuje postopek. Tožnik s primarnim zahtevkom uveljavlja plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu po Kolektivni pogodbi za kemični in gumarsko industrijo, ker meni, da je zadnji delodajalec tožnika le tožena stranka. S podrednim zahtevkom pa tožnik uveljavlja plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu, saj iz fotokopije delovne knjižice tožnica izhaja, da se je tožnik zaposlil v A. dne 29. 9. 1981 in je torej 30 let pri zadnjem delodajalcu, upoštevaje A., izpolnil 29. 9. 2011. Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama, saj bo v primeru zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka prišlo do vložitve nove tožbe, torej do kopičenja postopkov. Tožnik priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v pritožbi. Po mnenju tožene stranke se primarni in podredni zahtevek tožnika izključujeta, saj če tožnik zahteva jubilejno nagrado za 10 let dela, potem ne more zahtevati oziroma ni upravičen do jubilejne nagrade za 30 let dela. Tožnik za podredni zahtevek, torej plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela, ni podal nobene trditvene in dokazne podlage. Zato tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 184. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je sprememba tožbe tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožnik je z vlogo z dne 12. 1. 2012 objektivno spremenil tožbo tako, da je poleg dotedanjega zahtevka, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 382,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2008 dalje do plačila in povrniti sodno odmerjene stroške postopka, postavil še podredni tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 916,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2011 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka. Ko je tožba že vročena toženi stranki, je kot to izhaja iz določila 1. odstavka 185. člena ZPP za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu opira, če misli, da bi bilo to smotrno ureditev razmerja med strankama. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je tožnik objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Kot je navedlo sodišče prve stopnje je potrebna, po vročitvi tožbe toženi stranki za spremembo tožbe, privolitev tožene stranke (1. odstavek 185. člena ZPP) in ker je tožena stranka spremembi tožbe nasprotovala, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožba smiselno opozarja na 1. odstavek 185. člena ZPP, po katerem lahko torej sodišče dovoli spremembo, če misli, da bi to bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka, ni bilo pogojev za dovolitev spremembe tožbe.

Ker torej pritožba ni utemeljena, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Tožnik s pritožbo s pritožbo ni uspel, prav tako pa navedbe v odgovoru na pritožbo tožene stranke ni vplivale na odločitev sodišča druge stopnje, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.