Jedro

V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest. Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je Kupoprodajna pogodba, sklenjena med tožečo in toženo stranko z dne 16. 4. 2013, katere predmet je nepremičnina posameznega dela stavbe z identifikacijsko številko dela stavbe 0000, ki predstavlja prostor št. 6. v 4. in 1. etaži z oznako ..., k. o. X, na naslovu, ki jo v naravi predstavlja apartma v izmeri 72,29 m2, razvezana (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo glavnice v višini 96.000,00 EUR, zakonskih zamudnih obresti od navedene glavnice za čas od 9. 4. 2014 do dneva plačila (II. točka izreka) ter pravdnih stroškov v višini 5.505,57 EUR z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe se je pritožila tožena stranka, uveljavljala je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa naloži v plačilo celotne stroške postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da je pritožba neutemeljena in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo zato zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila obveznost, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (prvi in drugi odstavek 111. člena OZ). Sodišče prve stopnje je denarnemu zahtevku tožeče stranke, ki temelji na določbi drugega odstavka 111. člena OZ, deloma ugodilo na podlagi ugotovitve, da je tožeča stranka utemeljeno odstopila od med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe o prodaji nepremičnine - apartmaja (A2, v nadaljevanju Pogodba) ter da je tožeča stranka Pogodbo v celoti izpolnila, tožena stranka pa niti deloma ne. Sodišče prve stopnje je za odločitev na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ ugotovilo vsa relevantna dejstva in sicer, da toženka kot prodajalka na tožnico ni prenesla nepremičnine v last in posest niti v roku iz Pogodbe niti v naknadno postavljenem roku, niti tega ne more več izpolniti. Ugotovilo je, da tožena stranka v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice nepremičnine ni postala lastnica, da je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala izpolnitev Pogodbe ter da je zaradi neizpolnitve tudi v naknadno postavljenem roku za izročitev nepremičnine v last in posest, od Pogodbe odstopila. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (neugotovitve relevantnih dejstev) zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavlja sporna Pogodba po svoji obliki in vsebini pogodbo o prodaji nepremičnine, s katero se prodajalec tako kot pri vsaki prodajni pogodbi zaveže, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zaveže, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ). Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, iz katerih izhaja, da tožena stranka nobene obveznosti, ki jo je prevzela s sporno Pogodbo, ni izpolnila. V izogib ponavljanju se na njih v tej sodbi sklicuje. Trditve tožene stranke, da je tožeča stranka vedela, da ima nepremičnina pravne napake (v smislu določbe prvega odstavka 488. člena OZ), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest. V konkretnem primeru predmet zahtevka niso sankcije za pravne napake, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o prodaji nepremičnine tožeči stranki. Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, kot tudi ne očitek sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo, da se je tožena stranka angažirala, da bi tožeči stranki priskrbela bremen prosto nepremičnino. Ker tožena stranka Pogodbe ni niti delno izpolnila, sama ni do ničesar upravičena, dolžna pa je vrniti tožeči stranki toliko, kolikor je od nje za nepremičnino prejela. S tem se izkaže, da je neutemeljen tudi pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o višini povračila, zamudnih obrestih in pravdnih stroških, pa pritožnica sodišču prve stopnje ne očita zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Sodba ne vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato pritožbeni očitek, da je obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Ker sodba tudi ni obremenjena z nobeno od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka do povrnitve stroškov ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela, ni pa dolžna tožeči stranki povrniti njenih priglašenih stroškov nagrade za postopek, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da z odgovorom na pritožbo tožeča stranka ni pripomogla k odločitvi o pritožbi in zato ti stroški niso bili potrebni.