- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 1386/2024
ECLI:SI:VSLJ:2024:I.CP.1386.2024 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Jedro
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj teoretična, hipotetična možnost, da lahko toženca vsak čas premoženje odtujita ali obremenita, ne zadošča za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogočenja oz. preprečitve uveljavitve plačila odškodnine. Možnost še ne pomeni verjetnosti.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj teoretična, hipotetična možnost, da lahko toženca vsak čas premoženje odtujita ali obremenita, ne zadošča za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogočenja oz. preprečitve uveljavitve plačila odškodnine. Možnost še ne pomeni verjetnosti.
Varščino ZIZ predvideva izrecno tudi v primeru, če upnik ne izkaže (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlaga sodišča, da to nikoli ni mogoče, bi torej šla v izrecno nasprotje črki zakona.
Varščino ZIZ predvideva izrecno tudi v primeru, če upnik ne izkaže (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlaga sodišča, da to nikoli ni mogoče, bi torej šla v izrecno nasprotje črki zakona.
Izrek
Izrek
I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, naj se zaradi zavarovanja njene terjatve tožencema prepove razpolagati z nepremičninami, katerih podatki so navedeni v sklepu.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, naj se zaradi zavarovanja njene terjatve tožencema prepove razpolagati z nepremičninami, katerih podatki so navedeni v sklepu.
2.Tožnica se zoper sklep pritožuje, nominalno iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov (1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Predlaga njegovo spremembo in ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da glede verjetnosti, da njena terjatev obstoji, sodišče očitno ni imelo nobenega dvoma. Graja pa njegovo presojo vprašanja, ali obstoji nevarnost, da bo uveljavitev njene terjatve, če sodišče ne bo sledilo njenemu predlogu, onemogočena ali precej otežena. Pritožnica očita, da je sodišče zanemarilo dejstvo, da lahko toženca prosto in v vsakem trenutku razpolagata s premoženjem, vsak trenutek lahko odtujita ali obremenita svoje nepremičnine. Pravi, da je jasno, da bi bila v takšnem primeru uveljavitev njene terjatve bistveno otežena, za takšno tožnikovo ravnanje pa obstaja objektivna nevarnost. Opozarja, da lahko toženca kot fizični osebi tudi gotovinsko poslujeta, kar tožnici otežuje sledenje finančnih transferjev, pri čemer se sklicuje na zadevo I Cpg 781/2017. Nadalje opozarja, da se sodišče v resnici ni soočilo z njenim predlogom za položitev varščine za primer, če bi v skladu s sodno prakso, ki jo kritizira kot prestrogo in neživljenjsko, presodilo, da kakšen od pogojev, zlasti subjektivna nevarnost ali neznatna škoda za dolžnika, ni izkazan.
2.Tožnica se zoper sklep pritožuje, nominalno iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov (1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Predlaga njegovo spremembo in ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da glede verjetnosti, da njena terjatev obstoji, sodišče očitno ni imelo nobenega dvoma. Graja pa njegovo presojo vprašanja, ali obstoji nevarnost, da bo uveljavitev njene terjatve, če sodišče ne bo sledilo njenemu predlogu, onemogočena ali precej otežena. Pritožnica očita, da je sodišče zanemarilo dejstvo, da lahko toženca prosto in v vsakem trenutku razpolagata s premoženjem, vsak trenutek lahko odtujita ali obremenita svoje nepremičnine. Pravi, da je jasno, da bi bila v takšnem primeru uveljavitev njene terjatve bistveno otežena, za takšno tožnikovo ravnanje pa obstaja objektivna nevarnost. Opozarja, da lahko toženca kot fizični osebi tudi gotovinsko poslujeta, kar tožnici otežuje sledenje finančnih transferjev, pri čemer se sklicuje na zadevo I Cpg 781/2017. Nadalje opozarja, da se sodišče v resnici ni soočilo z njenim predlogom za položitev varščine za primer, če bi v skladu s sodno prakso, ki jo kritizira kot prestrogo in neživljenjsko, presodilo, da kakšen od pogojev, zlasti subjektivna nevarnost ali neznatna škoda za dolžnika, ni izkazan.
3.Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
3.Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4.Pritožba je utemeljena.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Odločitev sodišča prve stopnje je najmanj preuranjena.
5.Odločitev sodišča prve stopnje je najmanj preuranjena.
6.Pritrditi je treba sicer presoji sodišča prve stopnje, da tožnica osnovnih, primarnih pogojev, ki se zahtevajo za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, v ožjem smislu ni izkazala: Kot je nesporno in korektno navaja že sodišče prve stopnje, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kot prvi pogoj za to zahteva, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odst. 270. čl. ZIZ). To sicer v obravnavanem primeru ni pritožbeno sporno. Poleg verjetnega obstoja terjatve pa je treba za izdajo začasne odredbe pri denarnih terjatvah izkazati še nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
6.Pritrditi je treba sicer presoji sodišča prve stopnje, da tožnica osnovnih, primarnih pogojev, ki se zahtevajo za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, v ožjem smislu ni izkazala: Kot je nesporno in korektno navaja že sodišče prve stopnje, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kot prvi pogoj za to zahteva, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odst. 270. čl. ZIZ). To sicer v obravnavanem primeru ni pritožbeno sporno. Poleg verjetnega obstoja terjatve pa je treba za izdajo začasne odredbe pri denarnih terjatvah izkazati še nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
7.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnica drugega navedenega pogoja ni verjetno izkazala. Zakonska dikcija je jasna: Za izdajo začasne odredbe ne zadošča vsakršna nevarnost, ampak mora upnik izkazati, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji onemogočiti oz. znatno otežiti bodočo potencialno izterjavo. Sodi610de prve stopnje je pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost (mo7enost) ne zadostuje in da mora toee0da stranka izkazati subjektivno nevarnost. To pomeni, da se zahteva izkazati aktivno ravnanje dolenika v navedeni smeri, to je, da bo v posledici dolenikovih konkretnih dejanj uveljavitev terjatve onemogodena oziroma znatno oteeena. Toeenica bi morala zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zakljudek, da bodo zaradi ravnanj dolenika moenosti za izterjavo njene terjatve v prihodnosti bistveno slab1e od moenosti v 0dasu, v katerem predlaga izdajo zadasne odredbe. Ustaljeno stali610de sodne prakse je, da zgolj teoreti0dna, hipoteti0dna moenost, da lahko toeenca vsak 0das premoeenje odtujita ali obremenita, ne zado10da za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogodenja oz. prepreditve uveljavitve pla0dila od1kodnine. Moenost 61e ne pomeni verjetnosti.
7.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnica drugega navedenega pogoja ni verjetno izkazala. Zakonska dikcija je jasna: Za izdajo začasne odredbe ne zadošča vsakršna nevarnost, ampak mora upnik izkazati, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji onemogočiti oz. znatno otežiti bodočo potencialno izterjavo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost (možnost) ne zadostuje in da mora tožeča stranka izkazati subjektivno nevarnost. To pomeni, da se zahteva izkazati aktivno ravnanje dolžnika v navedeni smeri, to je, da bo v posledici dolžnikovih konkretnih dejanj uveljavitev terjatve onemogočena oziroma znatno otežena. Tožnica bi morala zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njene terjatve v prihodnosti bistveno slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj teoretična, hipotetična možnost, da lahko toženca vsak čas premoženje odtujita ali obremenita, ne zadošča za izkaz verjetnosti, da bosta aktivno ukrepala v smeri onemogočenja oz. preprečitve uveljavitve plačila odškodnine. Možnost še ne pomeni verjetnosti.
8.Stali610de sodne prakse nadalje tudi je, da zgolj prodaja nepremi0dnega premoeenja 61e nujno ne ogroea bodo0de denarne terjatve, saj premoeenje le spremeni svojo obliko. Tudi to je lahko odvisno od okoli10din primera. Drei, kar je obrazloeilo sodi610de v zadevi I Cpg 781/2017, da "(...) ker je prvo toenka fizi0dna oseba, (...) toenica niti nima moenosti vpogleda v njene premoeenske transferje in razpolaganja na ban0dnih ra0dunih, v primeru odsvojitve premoeenja pa tudi ni nobenih ovir, da bi prvo toenka kupnino prejela v gotovini, katero pa je bistveno laee u0dinkovito skriti pred upniki kot nepremi0dnine. Vse to pa utemeljuje zakljudek, da bi bila uveljavitev vtoeevane terjatev v primeru, da zadasna odredba (v tak1nem obsegu) ne bi bila izdana, onemogodena ali precej oteeena." Vendar je bila v tistem primeru 7ee izhodi610dna situacija druga0dna, namre0d upnik je konkretna dolenikova dejanja (prodajanje nepremi0nnin) uspe1no izkazal.
8.Stališče sodne prakse nadalje tudi je, da zgolj prodaja nepremičnega premoženja še nujno ne ogroža bodoče denarne terjatve, saj premoženje le spremeni svojo obliko. Tudi to je lahko odvisno od okoliščin primera. Drži, kar je obrazložilo sodišče v zadevi I Cpg 781/2017, da "(...) ker je prvo toženka fizična oseba, (...) tožnica niti nima možnosti vpogleda v njene premoženjske transferje in razpolaganja na bančnih računih, v primeru odsvojitve premoženja pa tudi ni nobenih ovir, da bi prvo toženka kupnino prejela v gotovini, katero pa je bistveno lažje učinkovito skriti pred upniki kot nepremičnine. Vse to pa utemeljuje zaključek, da bi bila uveljavitev vtoževane terjatev v primeru, da začasna odredba (v takšnem obsegu) ne bi bila izdana, onemogočena ali precej otežena." Vendar je bila v tistem primeru že izhodiščna situacija drugačna, namreč upnik je konkretna dolžnikova dejanja (prodajanje nepremičnin) uspešno izkazal.
9.Na tem mestu gre vendarle opozoriti na ne povsem zanemarljivo specifiko konkretnega primera, ki je v tem, da sta toeenca obsojena za pomo0d pri zlorabi poloeaja na 1kodo toeenice, kar dejansko pomeni, da ni 0disto izven okvira njunih ne le moenih, pa0d pa morda celo realno pridakovanih ravnanj izkoristiti razli0dne priloenosti za zasledovanje svojih koristi oz. za slednje drugim 1kodovati. Res pa je tudi, da nad toeencema "visi" pogojna obsodba.
9.Na tem mestu gre vendarle opozoriti na ne povsem zanemarljivo specifiko konkretnega primera, ki je v tem, da sta toženca obsojena za pomoč pri zlorabi položaja na škodo tožnice, kar dejansko pomeni, da ni čisto izven okvira njunih ne le možnih, pač pa morda celo realno pričakovanih ravnanj izkoristiti različne priložnosti za zasledovanje svojih koristi oz. za slednje drugim škodovati. Res pa je tudi, da nad tožencema "visi" pogojna obsodba.
10.Nadalje, prito7enica utemeljeno opozarja na alternativni pogoj: Upnik ni dol7an dokazovati nevarnosti, 0de izka7ee za verjetno, da bi dol7nik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno 1kodo (2. in 3. odst. 270. 0dlen. ZIZ). "Neznatna 1koda" je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago o konkretnih okoli10dinah na strani dol7nika izkazati upnik. Navedbe morajo biti v tolik1ni meri konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da lahko sodi610de verjetno oceni, ali bi dol7niku z izdajo zadasne odredbe res nastala zgolj neznatna 1koda. V izhodi610du, na0deloma, velja, da je vsak poseg v lastnino za lastnika 1kodljiv, ni pa to nujno. Odvisno je od okoli10din v vsakem konkretnem primeru - predlagatelj mora imeti moenost zatrjevati in dokazati nasprotno. V zvezi s tem je upnica navedla, da bosta dol7nika v predmetnih nepremi0dninah lahko 61e naprej 7eivela in jih uporabljala, le za 0das sodnega postopka bi bila ena od funkcij njune lastnine prizadeta, kar bi ju le potencialno in le minimalno oviralo. Prito7enica utemeljeno opozarja, da bi absolutna nezmo7nost posega v premoeenje dol7nika po navedenem dolodilu povsem izvotlila njegov pomen in mu odvzela smisel.
10.Nadalje, pritožnica utemeljeno opozarja na alternativni pogoj: Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (2. in 3. odst. 270. čl. ZIZ). "Neznatna škoda" je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago o konkretnih okoliščinah na strani dolžnika izkazati upnik. Navedbe morajo biti v tolikšni meri konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da lahko sodišče verjetno oceni, ali bi dolžniku z izdajo začasne odredbe res nastala zgolj neznatna škoda. V izhodišču, načeloma, velja, da je vsak poseg v lastnino za lastnika škodljiv, ni pa to nujno. Odvisno je od okoliščin v vsakem konkretnem primeru - predlagatelj mora imeti možnost zatrjevati in dokazati nasprotno. V zvezi s tem je upnica navedla, da bosta dolžnika v predmetnih nepremičninah lahko še naprej živela in jih uporabljala, le za čas sodnega postopka bi bila ena od funkcij njune lastnine prizadeta, kar bi ju le potencialno in le minimalno oviralo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi absolutna nezmožnost posega v premoženje dolžnika po navedenem določilu povsem izvotlila njegov pomen in mu odvzela smisel.
11.Ker pa je sodi610de prve stopnje predlog za zadasno odredbo zavrnilo ex parte, torej ne da bi od toeencev sploh slišalo, ali to, kar zatrjuje upnica, dr7i, in 0de, v kolik1ni meri, je toee0do stranko kot upnico preve0d omejilo za navedeno moenost zatrjevanja in dokazovanja neznatne 1kode. Predmetna procesna situacija je v konkretnem primeru pomembna posebej 1e zato, ker upnica - poznavajo0d sodno prakso, ki jo sicer kritizira - za primer, da bi sodi610de ocenilo, da vseh navedenih pogojev ni ustrezno izkazala, ponuja var1ino. Po 1. odst. 275. 0dlen. ZIZ sodi610de izda na upnikov predlog zadasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, 0de upnik zalo7ei v danem roku znesek, ki ga sodi610de dolodi kot var1ino za 1kodo, ki bi jo dol7nik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvr61itve zadasne odredbe.
11.Ker pa je sodišče prve stopnje predlog za začasno odredbo zavrnilo ex parte, torej ne da bi od tožencev sploh slišalo, ali to, kar zatrjuje upnica, drži, in če, v kolikšni meri, je tožečo stranko kot upnico preveč omejilo za navedeno možnost zatrjevanja in dokazovanja neznatne škode. Predmetna procesna situacija je v konkretnem primeru pomembna posebej še zato, ker upnica - poznavajoč sodno prakso, ki jo sicer kritizira - za primer, da bi sodišče ocenilo, da vseh navedenih pogojev ni ustrezno izkazala, ponuja varščino. Po 1. odst. 275. čl. ZIZ sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.
12.Res je sodna praksa do tega instituta relativno zadr7ana, restriktivna, kar je na0deloma, ker gre za zadasne odredbe, torej za provizori0dno odlodanje brez polno izvedenega dokaznega postopka, pravilno, ustrezno. Tako je v zadevi VSL I Cpg 107/2017, ki je bila kasneje nekajkrat reproducirana (in jo v razlogih reproducira tudi sodi610de prve stopnje), sodi610de navedlo, da bi razlaga navedenega zakonskega dolodila (1. odst. 275. 0dlen. ZIZ), pa kateri bi upnik imel pravico dose0di izdajo zadasne odredbe celo brez vsakr61nih trditev, da dol7nik s svojim ravnanjem ogro7ea uveljavitev upnikove terjatve, pomenila, da upnik lahko dose7ee izdajo zadasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob pla0dilu var1ine in ne glede na ravnanje samega dol7nika; tak1na razlaga naj bi premo0dno koristila upniku na ra0dun dol7nika. Vendar v obravnavanem primeru o0dividno ne gre za tako situacijo, ko upnik sploh ne bi ni0esar navedel. Gre za to, da je var1ino ponudil zavedajo0d se restriktivnosti sodne prakse glede kriterija, ki ga je sicer tudi zatrjeval (in ga sodi610de, glej zgoraj, niti ni kontradiktorno preizkusilo).
12.Res je sodna praksa do tega instituta relativno zadržana, restriktivna, kar je načeloma, ker gre za začasne odredbe, torej za provizorično odločanje brez polno izvedenega dokaznega postopka, pravilno, ustrezno. Tako je v zadevi VSL I Cpg 107/2017, ki je bila kasneje nekajkrat reproducirana (in jo v razlogih reproducira tudi sodišče prve stopnje), sodišče navedlo, da bi razlaga navedenega zakonskega določila (1. odst. 275. čl. ZIZ), pa kateri bi upnik imel pravico doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, pomenila, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika; takšna razlaga naj bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Vendar v obravnavanem primeru očitno ne gre za tako situacijo, ko upnik sploh ne bi ničesar navedel. Gre za to, da je varščino ponudil zavedajoč se restriktivnosti sodne prakse glede kriterija, ki ga je sicer tudi zatrjeval (in ga sodišče, glej zgoraj, niti ni kontradiktorno preizkusilo).
13.Var1ino ZIZ ureja oz. predvideva izrecno tudi kot moenost v primeru, 0de upnik ne izka7ee (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo zadasne odredbe. Razlaga sodi610da, da to nikoli ni mogo0de, bi torej 1la v izrecno nasprotje 0drki zakona. V situaciji, kot je navedena, se zdi ponujena var1ina na mestu. Sodi610de prve stopnje naj preko izjave dol7nikov najprej ugotovi, ali bi bila prepoved razpolaganja in obremenjevanja njunih nepremi0dnin zanju "znatna 1koda", in 0de da, kak1na bi ta 1koda potencialno, a realno lahko bila. V odvisnosti od tega naj nato odlodi o var1ini oz. ugodi upni0dinemu predlogi ter ji jo nalo7i v pla0dilo v primerni vi61ini.
13.Varščino ZIZ ureja oz. predvideva izrecno tudi kot možnost v primeru, če upnik ne izkaže (vseh) zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe. Razlaga sodišča, da to nikoli ni mogoče, bi torej šla v izrecno nasprotje črki zakona. V situaciji, kot je navedena, se zdi ponujena varščina na mestu. Sodišče prve stopnje naj preko izjave dolžnikov najprej ugotovi, ali bi bila prepoved razpolaganja in obremenjevanja njunih nepremičnin zanju "znatna škoda", in če da, kakšna bi ta škoda potencialno, a realno lahko bila. V odvisnosti od tega naj nato odloči o varščini oz. ugodi upničinemu predlogi ter ji jo naloži v plačilo v primerni višini.
14.Prito7ebi je bilo zaradi navedenega (8. t0d. 2. odst. 339. 0dl. ZPP) treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodi610du prve stopnje v nov postopek (3. t0d. 365. 0dl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. 0dl. ZIZ).
14.Pritožbi je bilo zaradi navedenega (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP) treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).
15.Odloditev o prito7enih stro1kih temelji na 151. 0dl. ZPP v zvezi s 15. 0dl. ZIZ; stro1ki v zvezi z zadasno odredbo so del pravdnih stro1kov.
15.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 151. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ; stroški v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov.
-------------------------------
-------------------------------
1VSL sklep Cpg 950/93 in mnoge druge kasnej1e; gre za uveljavljeno enotno sodno prakso.
1VSL sklep Cpg 950/93 in mnoge druge kasnejše; gre za uveljavljeno enotno sodno prakso.
2Primerjaj subjektivna ravnanja, ki jih kot moena relevantna na1teva Pogorel0dnik N., Za0dasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Zaloeba, Ljubljana 2017, str. 62-63.
2Primerjaj subjektivna ravnanja, ki jih kot možna relevantna našteva Pogorelčnik N., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 62-63.
3Prim. odlo0dbi tukaj1njega pritoebnega sodi610da II Cp 1338/2016, I Cp 416/2017 in druge.
3Prim. odločbi tukajšnjega pritožbenega sodišča II Cp 1338/2016, I Cp 416/2017 in druge.
4Tako tudi Pogorel0dnik N., Za0dasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Zaloeba, Ljubljana 2017, str. 77.
4Tako tudi Pogorelčnik N., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 77.
Zveza:
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 275, 275/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 151, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 275, 275/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 151, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365-3
Pridruženi dokumenti:*
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.