Jedro

Tudi, če bi se tožnici upošteval v dodano dobo njen čas prijave pri Zavodu za zaposlovanje v Novem Sadu, tožnica ne bi izpolnila potrebnega pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, saj bi dodana in pokojninska doba skupaj znašali 37 let, 6 mesecev in 15 dni. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 7. 10. 2014 in odločbe št. ... z dne 4. 1. 2013 ter priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine ter sklenilo, da tožnica sama nosi stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnica ne izpolnjuje pogojev po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1). Štelo je, da ima tožnica skupaj 36 let, 6 mesecev in 16 dni zavarovane in dodane dobe. Po 36. členu zakona pa bi morala dopolniti 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Glede obdobja, ko je bila tožnica prijavljena pri Zavodu za zaposlovanje v Novem Sadu, v času od 15. 2. 1977 do 25. 4. 1977 in od 1. 1. 1980 do 1. 12. 1980, prvostopenjsko sodišče meni, da bi morala biti prijavljena pri Zavodu za zaposlovanje v Republiki Sloveniji in sicer kot iskalec zaposlitve, da bi se to obdobje štelo, v skladu s 193. členom ZPIZ-1, med dodano dobo.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. Toženka ji ni priznala vse dobe, ki jo je uveljavljala za pridobitev pravice do starostne pokojnine, saj ji ni bila priznana doba, ko je bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje v Novem Sadu v obdobju od 15. 2. 1977 do 25. 4. 1977 in od 1. 1. 1980 do 1. 12. 1980. Meni, da sta bili Slovenija in Srbija v navedenih dveh obdobjih ena oziroma skupna država in, da ZPIZ-1 v določilu o priznanju dodane dobe za čas prijave na zavodu za zaposlovanje ne določa izrecno prijave na Zavodu za zaposlovanje v Republiki Sloveniji. Enako kot se državljanom Slovenije v dobo prizna tudi čas študija v nekdanji Jugoslaviji, ki se prizna tudi brez nostrifikacije, enako se priznava čas služenja vojaškega roka, tako se mora priznati in upoštevati doba prijave pri Zavodu za zaposlovanje v tedanji skupni državi Jugoslaviji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo.

Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožena stranka je njen zahtevek z dne 19. 2. 2012 zavrnila z odločbo z dne 4. 1. 2013 in z dokončno odločbo z dne 7. 10. 2013. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1) glede na določilo 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki je vstopil v veljavo 1. 1. 2013 in določa, da lahko osebe, ki so do uveljavitve tega zakona (torej do 31. 12. 2012) izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, uveljavitvijo pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona. Ob navedenem je potrebno upoštevati tudi Sporazum o socialnih varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Ur. l. RS, št. 30/10 - MP 05/10). Po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 pridobi zavarovanka pravico do starostne pokojnine v letu 2012 pri starosti 57 let in 4 mesecev, če ima dopolnjenih 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, pri 61 letih, če je dopolnila 20 let pokojninske dobe, ali pri starosti 63 let, če je dopolnila 15 let zavarovalne dobe. Ob znižanju starostne meje zaradi dveh otrok tožnice, se starostna doba tožnici v letu 2012, v skladu s 37. in 399. členom ZPIZ-1, za dva otroka zniža za 1 leto, 4 mesece in 7 dni. Tožnica bi morala tako na dan 30. 12. 2012 dopolniti 59 let, 7 mesecev in 23 dni starosti, da bi izpolnila pogoje iz drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1 (torej, da bi zadoščalo 20 let pokojninske dobe). Pri tožnici je tako potrebno ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 36. člena, torej ali ob dopolnjeni starosti konec leta 2012, 57 let in 4 mesece, ima dopolnjenih 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe.

V predsodnem postopku in pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da ima tožnica 14 let in 1 mesec slovenske zavarovalne dobe ter 6 let, 1 mesec in 15 dni srbske zavarovalne dobe, tako da njena skupna pokojninska doba znaša 20 let, 2 meseca in 15 dni.

V skladu z določbo prvega odstavka 193. člena ZPIZ-1 se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine poleg pokojninske dobe, upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju in dejanski čas obveznega vojaškega roka, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo, v skladu z določbo drugega odstavka istega člena pa se za izpolnitev pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko upošteva tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. V skladu z določbo 405. člena ZPIZ-1 se obdobja dodane dobe uveljavljajo postopno, in sicer tako, da se zavarovancem, ki uveljavijo pravico do starostne pokojnine v prehodnem obdobju, za posamezno leto obdobja, ki se po 193. členu ZPIZ-1 šteje v dodano dobo, upošteva pri ugotavljanju pokojninske dobe po 36. členu ZPIZ-1 v letu 2012 11 mesecev dodane dobe.

Tožnica je bila na dodiplomskem študiju, ki je trajal od 1. 10. 1972 do 8. 2. 1978, ko je tožnica diplomirala. Čas od 1. 10. 1972 do 31. 5. 1973 je tožnica dokupila kot zavarovalno dobo. Obdobje rednega študija, ko tožnica nima potrjene srbske zavarovalne dobe, znaša 1 leto, 3 mesece in 6 dni. Tožnica je bila vpisana v podiplomski študij na Pravni fakulteti v Novem Sadu v študijskih letih 1981/1982 in 1982/1983, ki se lahko upošteva kot dodana doba v trajanju 1 leta, 1 meseca in 19 dni. Tožničin dodiplomski in podiplomski študij, ki se lahko upošteva kot dodana doba tako znaša 2 leti, 4 mesece in 25 dni. Iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 1. 10. 2014 je razvidno, da je bila tožnica od 21. 6. 1992 dalje prijavljena pri zavodu s tem, da je obdobje prijave od 21. 6. 1992 do 20. 6. 1993 in od 21. 6. 1993 do 31. 7. 1997 všteto v zavarovalno dobo, to je obdobje prejemanja nadomestila in prostovoljne vključitve v zavarovanje. Obdobje od 1. 8. 1997 do 30. 12. 2012 v trajanju 15 let in 5 mesecev se lahko šteje kot dodana doba. Pri tožnici je tako kot dodana doba bilo upoštevano 17 let, 9 mesecev in 25 dni, kar v skladu s 405. členom ZPIZ-1 v letu 2012 znaša in se upošteva 16 let, 4 mesece in 1 dan dodane dobe. Skupaj znašata pokojninska in dodana doba 36 let, 6 mesecev in 16 dni.

V kolikor bi prvostopenjsko sodišče in toženka upoštevala tudi čas prijave tožnice pri Zavodu za zaposlovanje v Novem Sadu, to je obdobje 13 mesecev in 12 dni in bi k temu prišteli že prej navedeno dodano dobo iz naslova dodiplomskega in podiplomskega študija ter obdobje prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje bi skupna doba (17 let, 9 mesecev in 25 dni in 13 mesecev ter 12 dni) znašala 18 let, 11 mesecev in 17 dni, upoštevajoč, da se v letu 2012 za eno leto šteje 11 mesecev dodane dobe, bi tako skupna dodana doba pri tožnici znašala 17 let in 4 mesece in skupaj s pokojninsko dobo (20 let, 2 mesecev in 15 dni) znašala 37 let, 6 mesecev in 15 dni. Tožnica zato na dan prenehanja pokojninskega zavarovanja v letu 2012 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj bi v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZPIZ-1 potrebovala skupaj 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe.

Povedano drugače, tudi v kolikor bi se tožnici upošteval v dodano dobo njen čas prijave pri Zavodu za zaposlovanje v Novem Sadu ne bi izpolnila potrebnega pogoja 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, saj bi skupaj dodana in pokojninska doba znašali 37 let, 6 mesecev in 15 dni.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.