Jedro

Vsa dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, so se upoštevala v pravdnem postopku in dokazna listina, na podlagi katere je začet izvršilni postopek, je s tem dobila značaj dokazne listine v pravdnem postopku, enako tudi dokazne listine, ki jih je tožena stranka priložila k ugovoru zoper sklep o izvršbi, stroški, nastali v izvršilnem postopku, pa so postali del stroškov pravdnega postopka pritožba nima prav, da bi se izvršilni stroški morali obravnavati kot posebni stroški in še manj ima prav, da bi jih moralo sodišče prve stopnje obravnavati po načelu krivdno povzročenih stroškov po 156. členu ZPP, saj je odločitev glede stroškov pravdnega postopka postala odvisna od končnega uspeha v pravdi, ne glede na morebiten vmesni uspeh strank s pravnimi sredstvi. Stroški, ki so nastali v izvršilnem postopku, se v primeru nadaljevanja postopka v pravdnem postopku zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi iz razloga, ker je ta izdan na podlagi neverodostojne listine, obravnavajo kot stroški pravdnega postopka in uspešen ugovor zoper sklep o izvršbi iz tega razloga, še ne pomeni končnega uspeha v pravdi in ne pomeni, da je izvršilne stroške mogoče presojati po krivdnem načelu in ne po načelu uspeha v pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba v delu glede izreka o stroških postopka.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 432/2014 z dne 5. 3. 2015 izreklo: “Tožena stranka U. d.o.o., je dolžna plačati D. d.d. znesek 1.510.343,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2015 dalje do plačila ter povrniti nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 14.325,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.

2. V obrazložitvi sodbe je glede izreka stroškov postopka obrazložilo: “Glede na to, da je tožeča stranka s svojim zahtevkom v tožbenem postopku uspela, ni pa vedela, da je stečajni upravitelj dne 25. 2. 2015 D. d.d. nakazal znesek 470.957,79 EUR, je sodišče, v skladu s 154. členom ZPP, glede na to, da niso nastali zaradi manjšega dela zavrnitve zahtevka posebni stroški, tožeči stranki priznalo nadaljnje stroške postopka, to je priglašeno sodno takso v višini 14.325,00 EUR, kot izhaja iz izreka te sodbe. Ni pa sodišče priznalo izvršilne stroške, glede na to, da je izvršilni sklep razveljavilo in postopek nadaljevalo kot s tožbo.”

3. Zoper navedeno sodbo je glede izreka o stroških postopka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje v delu glede odločitve o stroških postopka in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako da toženi stranki prizna uveljavljene stroške ter jo oprosti vrnitve plačila pravdnih stroškov tožeči stranki, podredno pa da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in pošlje zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške, ki jih je tožena stranka imeli v tem postopku, kot izhaja iz priloženega stroškovnika.

4. Pritožba meni, da bi sodišče prve stopnje moralo v izpodbijani sodbi odločiti tudi o stroških, ki jih je tožena stranka imela z vlaganjem ugovora zoper Sklep o izvršbi upoštevajoč, da je sodišče prve stopnje Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 4988/2014 z dne 17. 01. 2014 razveljavilo v točki 1 in 3. izreka. Toženi stranki so namreč s tem, ko je tožeča stranka neupravičeno vložila predlog za izvršbo po nepotrebnem nastali stroški z vlaganjem ugovora zoper Sklep o izvršbi in tožena stranka posledično zahteva, da se ji slednji stroški priznajo, in sicer v višini kot so bili specificirani v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

5. Nadalje pritožba izpodbija tožeči stranki priznane stroške za povračilo takse v višini 14.325,00 EUR. Tožeča stranka bi lahko z eno tožbo tožila vseh 5 porokov ter plačala eno takso v višini 14.325,00 EUR, ne pa da je vložila pet tožb in plačala pet krat navedeni znesek, ki ga sedaj hoče prevaliti na toženo stranko. Zaradi navedenega tožena stranka sodišču predlaga, da ji povrnitve takse ne prizna.

6. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

7. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožbeno sodišče je najprej ugotovilo, da je tožeča stranka 5. 10. 2015 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi banka d.d. Skladno s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP je v primeru, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, postopek prekinjen po samem zakonu. Ker pa je pritožbenemu sodišču zadeva bila predložena v obravnavanje 1. 9. 2015, potem, ko so bila opravljena vsa procesna dejanja pred sodiščem prve stopnje, vključno s pozivom tožeči stranki, da odgovori na pritožbo in je rok za odgovor že iztekel pred predložitvijo zadeve, z obravnavanjem pritožbe niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank, prekinitev postopka na izdajo odločbe pritožbenega sodišča ne vpliva.(1)

10. Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo toženi stranki priznati stroške izvršilnega postopka iz razloga, ker je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke, da listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo ni verodostojna listina in da je zato krivda za nastale stroške izvršilnega postopka na strani tožeče stranke.

11. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se po ugovoru smiselno uporabljajo določila členov 431 do 441 ZPP, ki urejajo izdajo plačilnega naloga.

12. Če stranka poda ugovor, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga(2) ali da so ovire za nadaljnji postopek, odloči sodišče o takem ugovoru, če spozna, da je ugovor utemeljen, razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, če je treba, da se opravi obravnava.

13. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke, da listina, na podlagi katere je vložen predlog za izvršbo, ni verodostojna listina, ugodilo in razveljavilo sklep o izvršbi ter nadaljevalo postopek kot s tožbo v pravdnem postopku.

14. Navedeno pomeni, da so se vsa dejanja opravljena v izvršilnem postopku upoštevala v pravdnem postopku in dokazna listina, na podlagi katere je začet izvršilni postopek, je s tem dobila značaj dokazne listine v pravdnem postopku, enako tudi dokazne listine, ki jih je tožena stranka priložila k ugovoru zoper sklep o izvršbi, stroški, nastali v izvršilnem postopku, pa so postali del stroškov pravdnega postopka in tako pritožba nima prav, da bi se izvršilni stroški morali obravnavati kot posebni stroški in še manj ima prav, da bi jih moralo sodišče prve stopnje obravnavati po načelu krivdno povzročenih stroškov po 156. členu(3) ZPP, saj je odločitev glede stroškov pravdnega postopka postala odvisna od končnega uspeha v pravdi, ne glede na morebiten vmesni uspeh strank s pravnimi sredstvi.(4)

15. Stroški, ki so nastali v izvršilnem postopku, se v primeru nadaljevanja postopka v pravdnem postopku zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi iz razloga, ker je ta izdan na podlagi neverodostojne listine, po povedanem obravnavajo kot stroški pravdnega postopka in uspešen ugovor zoper sklep o izvršbi iz tega razloga, še ne pomeni končnega uspeha v pravdi in ne pomeni, da je izvršilne stroške mogoče presojati po krivdnem načelu in ne po načelu uspeha v pravdi.

16. Pritožba je tako neutemeljena, kolikor meni, da bi sodišče prve stopnje moralo toženi stranki priznati stroške, ki jih je imela v izvršilnem postopku, saj jih tožeča stranka ni povzročila krivdno.

17. Pritožba ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, kolikor je o stroških pravdnega postopka odločalo skladno s tretjim odstavkom 154. člena ZPP(5), temveč meni, da sodišče prve stopnje teh stroškov tožeči stranki ne bi smelo priznati, ker je tožeča stranka vložila pet enakih tožb zoper pet porokov in je tako bilo potrebno plačati pet sodnih taks, kar je zloraba procesnih pravic. Vendar pritožba tudi v tem delu ni utemeljena, saj je tožeči stranki prepuščeno, da se odloči koliko tožb bo vložila in sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ne sme upoštevati, da tečejo še drugi identični spori, temveč mora stroške odmeriti za konkretni postopek in glede na končni uspeh v pravdi.

18. Tako je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo pri odmeri stroškov postopka uspeh v pravdi.

19. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), izpodbijani sklep pa ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi pa so jasni in razumljivi.

20. Pritožbeno sodišče je tako pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo glede izreka o stroških postopka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi 2. točko 365. člena ZPP ter v zvezi s 128. členom in 166. členom ZPP).

21. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 11/2013 z dne 2. 9. 2014. Op. št. (2): Določbi 431. člena ZPP in 432. člena ZPP določata zakonske pogoje za izdajo plačilnega naloga.

Op. št. (3): 156. člen ZPPP se glasi: “Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Sodišče lahko odloči, da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Stranka, ki se ni udeležila poravnalnega naroka, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka.” Op. št. (4): Primerjaj sklep VSL II Cpg 1964/2014 z dne 5. 1. 2015, sodba VSL II Cp 687/2015 z dne 25. 5. 2015 in v teh sodnih odločbah navedeno pravno teorijo.

Op. št. (5): Tretji odstavek 154. člena ZPP se glasi: “Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.”