Jedro

Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 100 EUR nadomesti z zneskom 70 EUR.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženca za čas od 22. 10. 2018 dalje zavezalo k plačevanju preživnine za polnoletno hčerko A. A. v znesku 100 EUR mesečno (točka I izreka). Kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S tožničino materjo se je v sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi P 2222/2017 – IV z dne 28. 3. 2018, dogovoril o vzgoji in varstvu mladoletnih otrok ter plačilu preživnine zanje, ne pa tudi glede preživnine za tožnico, ki je bila ob razvezi zakonske zveze že polnoletna. Tožnica ni izkazala rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, saj ni bilo ugotovljeno, ali je opravila maturo in bila sprejeta na ... fakulteto. Če pa je maturo uspešno opravila, je že pridobila strokovno poklicno izobrazbo in naziv ekonomski tehnik, ki ji omogoča pridobitev zaposlitve. Sodišče je v izpodbijani sodbi dejansko stanje glede tožničine upravičenosti do preživnine nepopolno ugotovilo in napačno uporabilo materialno pravo. Preživninska obveznost staršev do polnoletnih otrok se presoja po milejših kriterijih kot za mladoletne otroke. Starši za izboljšanje poklicne izobrazbe polnoletnih otrok niso dolžni vlagati izrednih naporov. Tožnica že ima - ob predpostavki opravljene mature - poklicno izobrazbo, toženec pa je na prestajanju zaporne kazni in razpolaga z dohodkom od dela v zneskih od 100 EUR do 160 EUR mesečno. Dolžan je plačevati preživnino za dva mladoletna otroka in eno polnoletno hčerko. Upoštevati bi bilo treba, da je bil v času vložitve tožbe že na prestajanju zaporne kazni, enako stanje pa je obstajalo tudi ob izdaji sodbe. Sodišče pa je upoštevalo njegove pridobitne zmožnosti, kakršne so obstajale pred prestajanjem zaporne kazni, ko je bil še zaposlen in je prejemal približno 1.000 EUR mesečno. Po začetku prestajanja zaporne kazni je zaradi spremenjenih razmer, ki so vplivale na njegovo zmožnost plačevanja preživnine, vložil tožbo za znižanje preživnine za ostale otroke. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila 23. 9. 2019 sklenjena sodna poravnava, v kateri se je s svojo nekdanjo zakonsko partnerico dogovoril o znižanju zneskov preživnin, tako da za mladoletna otroka plačuje preživnino po 80 EUR mesečno, za polnoletno hčerko pa 70 EUR. Najvišji možni znesek preživnine za tožnico bi lahko znašal največ 70 EUR mesečno, kar predstavlja enak znesek, kot ga na podlagi sklenjene sodne poravnave plačuje za polnoletno hčerko B. B. Pritožnik primarno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno pa spremembo sodbe v I. točki izreka in znižanje preživnine na znesek 70 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe v izpodbijanem delu. Priglaša stroke pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča, ki kot temeljni pogoj za določitev preživnine polnoletnemu otroku zahteva izpolnjevanje pravnega standarda rednega šolanja. Starost polnoletnega otroka in letnik (visoke ali višje šole), v katerega je otrok vpisan, sta gotovo odločilna pokazatelja uspešnosti izpolnjevanja šolskih obveznosti. Dvom, ki ga pritožba izraža v tožničino redno izpolnjevane šolskih obveznosti, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavilo ključna dejstva, ki potrjujejo tožničino izpolnjevanje tega kriterija. Zato je pritožnikova pritožba v tem delu neutemeljena. Neprepričljiv je tožnikov pritožbeni argument, da je tožnica že pridobila poklicno izobrazbo, ki ji omogoča pridobitev zaposlitve. Ob upoštevanju določbe 123. člena ZZZDR navedeno dejstvo toženca še ne odvezuje preživljanja polnoletne hčere.

6. Pritožba pa pravilno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o toženčevi preživninski obveznosti upoštevati njegovo prestajanje zaporne kazni. Še posebej ob dejstvu, da je bila tožba vložena že v času prestajanja. Prvo sodišče pa je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti napačno pretresalo okoliščine, ko je bil še zaposlen in je pridobival približno 1.000 EUR dohodka. Svojo odločitev je podkrepilo z ugotovitvijo, da si je zaradi storjenih nasilnih dejanj zoper tožničino mater sam poslabšal premoženjsko stanje oz. povzročil izgubo zaposlitve, pri tem pa se je sklicevalo na sodbo VSL IV Cp 3231/2016. 7. Pritožbeno sodišče poudarja, da izhodišče v izpostavljeni zadevi ni identično obravnavani zadevi. V slednji je pritožnica polnoletna oseba, toženec pa ni v zaporu zaradi dejanj, zagrešenih zoper njo. Poleg tega je sodna praksa v več zadevah1 zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine. Toženec je bil že v času vložitve tožbe na prestajanju zaporne kazni, stanje na njegovem transakcijskem računu je negativno, ni lastnik nobene nepremičnine, nima prihrankov in tudi ne vrednostnih papirjev. Za delo, ki ga opravlja v zaporu, prejema zaslužek v višini od 100 EUR do 170 EUR mesečno, vendar z delom teh sredstev ne more razpolagati. Mladoletnima otrokoma je zavezan plačevati preživnino po 80 EUR, polnoletni hčerki pa 70 EUR mesečno. Preživnine za otroke ne plačuje, ker nima finančnih sredstev.

8. Ugotovitve prvega sodišča izkazujejo močno omejenost toženčevih pridobitnih zmožnosti zaradi prestajanja zaporne kazni. To pa utemeljuje prisojo simbolične preživnine. Toženec je celo sam predlagal, da se preživnina zniža na 70 EUR, in tudi po oceni pritožbenega sodišča navedeni znesek – ob upoštevanju vseh zgoraj izpostavljenih okoliščin primera – predstavlja ustrezno preživnino. Zato je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da mora toženec tožnici od 22. 10. 2018 dalje namesto zneska v višini 100 EUR mesečno, plačevati preživnino v višini 70 EUR (peta alineja 358. člena ZPP).

9. Kljub toženčevemu uspehu v pravdi je pritožbeno sodišče glede na vse okoliščine primera upoštevalo kriterij pravične porazdelitve stroškovnega bremena med obe stranki postopka. Zato je na podlagi določb 154., 155. in 165. člen a ZPP odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

1 Primerjaj IV Cp 992/2016 z dne 17. 5. 2016, VSL sklep IV Cp 1945/2016 z dne 20. 7. 2016, VSL sodba IV Cp 1568/2017 z dne 14. 9. 2017.