Jedro

Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota A. (v nadaljevanju Upravna enota) Občini B. kot investitorici pod pogoji, navedenimi v izreku odločbe, izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta - nove povezovalne ceste s parkiriščem med ... cesto in ulico..., in sicer na zemljiščih s parc. št. 1543/2, 2044 in 2049, vse k.o. ...

2. V obrazložitvi odločbe se Upravna enota sklicuje na določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter na projektno dokumentacijo, na podlagi katere so bili v postopek kot prizadete stranke pritegnjeni lastniki sosednjih zemljišč - tudi tožnika, ki sta lastnika sosednjih zemljišč s parc. št. 1547, 1548 in 1549, vse k.o. ... Slednja sta se udeležila ustne obravnave, na kateri sta predložila dopis, v katerem sta izrazila nestrinjanje z načrtovano gradnjo. Navedla sta, da načrtovane ceste ne potrebuje nobeden od udeležencev v zadevi, saj je ta namenjena pretoku prometa drugih udeležencev, ne pa lastnikom sosednjih zemljišč, ki imajo spalne prostore obrnjene neposredno na predvideno cesto.

3. Kot je ugotovila Upravna enota, so v postopku izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. Očitke tožnikov pa je zavrnila z navedbo, da je predviden poseg v skladu z določili Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta A. (v nadaljevanju Odlok o PUP), po katerem je gradnja gospodarske javne infrastrukture dopustna vse do parcelnih mej, za gradnjo pa tudi ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel. 4. Zoper izpodbijano odločbo sta tožnika vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo) z odločbo št. 35108-140/2017-3 z dne 21. 8. 2017 kot neutemeljeno zavrnilo.

5. Po mnenju Ministrstva je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Glede pritožbenih navedb pa ugotavlja, da tožnika ne ugovarjata izpolnjevanju pogojev iz 66. člena ZGO-1. Izvedbi predvidenega posega nasprotujeta iz razloga varnosti, ker naj bi bil njun izvoz vezan neposredno na predvideno križišče, kar zanju predstavlja večjo nevarnost pri vključevanju v promet. Ker imata spalne prostore orientirane na predvideno cesto, gradbenemu dovoljenju nasprotujeta tudi zaradi dodatnega hrupa, ki bo nastal zaradi prometa po načrtovani povezovalni cesti. V zvezi z navedenim Ministrstvo pojasnjuje, da se cestni priključek strank sicer res nahaja v neposredni bližini novega križišča, vendar se, kot izhaja iz projektne dokumentacije, s predvideno novogradnjo ne bo spreminjal in bo še vedno vezan na ... cesto. Ureditev nove povezovalne ceste tako po presoji pritožbenega organa ne bo poslabšala varnosti priključevanja tožnikov na ... cesto in tudi ne bo predstavljala dodatne nevarnosti zanju. Iz pojasnila investitorja z dne 16. 3. 2017 izhaja, da bi drugačna izvedba ceste zmanjšala število parkirnih mest in s tem funkcionalnost posega. V zvezi z očitkom o povečanem hrupu pa pritožbeni organ pojasnjuje, da iz listin v spisu izhaja, da dodatnih obremenitev okolja s hrupom ni pričakovati. Ker pritožnika svojih trditev nista podprla z dokazi, je Ministrstvo tudi ta pritožbeni očitek zavrnilo kot neutemeljen.

6. Zoper izdano gradbeno dovoljenje sta tožnika vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navajata, da nasprotujeta gradnji povezovalne ceste, ki je namenjena pretoku drugih udeležencev in ne tistih, ki živijo ob teh parcelah. Navajata, da imata (kot tudi A.A. in B.B.) spalnice obrnjene neposredno na predvideno cesto. Ponavljata, da bo njun izhod neposredno vezan na novo predvideno križišče, kar je zanju, ki sta starejša (tožnica je invalid I. kategorije), smrtno nevarno. Kot še dodajata, bi ob premestitvi kioskov iz sedanje lokacije bilo dovolj prostora za nemoten promet na sedanji lokaciji.

7. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

8. Občina B. je kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo pojasnila, zakaj je gradnja nove povezovalne ceste s parkirišči med ... cesto in ulico ... nujno potrebna zaradi zagotovitve varnega, nemotenega in umirjenega cestnega prometa na tem območju. Iz pridobljenih študij namreč izhaja, da obstoječe križišče ... ceste in ulice ... ni varno in je neprimerno, zaradi česar se bo obstoječe trikrako križišče dokončno zaprlo, namesto njega pa se bo izvedlo polno štirikrako križišče, kot je to predvideno v izpodbijanem gradbenem dovoljenju. Glede tožbenih očitkov pa prizadeta stranka navaja, da predlagana ureditev križišča v ničemer ne spreminja načina vključevanja tožnikov v promet. Ker zaradi izgradnje nove povezovalne ceste tudi ni pričakovati pomembnih sprememb glede hrupa, sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Tožnika v upravnem sporu nasprotujeta izdaji gradbenega dovoljenja zaradi posledic, ki naj bi ju zanju imela nova povezovalna cesta, katere gradnja je bila dovoljena z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, sta bila tožnika v postopek izdaje gradbenega dovoljenja pritegnjena kot stranska udeleženca na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi lastništva zemljišč, ki mejijo na načrtovano cesto. Tožnika lahko zato v postopku varujeta le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih imata kot lastnika sosednjih nepremičnin, ne moreta pa uveljavljati ugovorov, ki zadevajo interese tretjih oseb (lastnikov drugih sosednjih zemljišč) ali, ki se nanašajo na vprašanje primernosti predvidene cestne ureditve, ki je v pristojnosti občine kot upravljavca ceste in investitorja predvidene gradnje.

11. Po izrecni določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

12. Tožnika sta tako v upravnem postopku kot tudi v tožbi zgolj posplošeno in brez kakršnihkoli dokazov, ki bi podprli njune trditve, navajala, da bosta zaradi dovoljenega posega v prostor motena, ker imata spalne prostore orientirane neposredno na predvideno cesto. S tako splošnim nasprotovanjem gradbenemu dovoljenju zaradi predvidene lokacije pa po presoji sodišča ni mogoče utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe. Za svoje trditve - npr. glede hrupa, ki naj bi mu bila izpostavljena zaradi predvidene gradnje - bi morala namreč tožnika predložiti dokaze, kot to zahteva prvi odstavek 65. člena ZGO-1, a tega v postopku nista storila.

13. Iz priložene projektne dokumentacije, ki je bila podlaga izdanemu gradbenemu dovoljenju, pa po ugotovitvi sodišča tudi ni razvidno, da bi načrtovani objekt po izgradnji, ko bo cesta v uporabi, imel kakršnekoli vplive na svojo neposredno okolico.

14. Glede očitka tožnikov, da bo zaradi izvedbe povezovalne ceste izhod iz njune nepremičnine nevarnejši, sodišče ugotavlja, da projektna dokumentacija trditev tožnikov ne potrjuje - izhod tožnikov na ... cesto bo namreč tudi po izgradnji novega štirikrakega križišča ostal nespremenjen, na novo križišče v bližini pa tudi ne bo neposredno vezan.

15. Ker torej tožnika v postopku nista dokazala, da bo z obravnavano gradnjo poseženo v kakšno njuno pravico ali na zakon oprto pravno korist, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).