Jedro

Tožnica je dopolnitev vloge poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb. Organ lahko od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi tako vlogo.

Izrek

Polonca Kovač, Erik Kerševan; Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 431.

I.Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 98/2024 z dne 14. 3. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju organ za BPP) je s sklepom opr. št. Bpp 98/2024 z dne 14. 3. 2024 zavrgel prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2UPRS sodba opr. št. II U 113/2021-7 z dne 2. 6. 2021.

2.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 13. 2. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper A. A. in B. B. po dogodku z dne 29. 7. 2023. Prošnja prosilke ni bila popolna, zato jo je organ za BPP pozval, da naj v roku 5 dni od prejema dopisa natančneje pojasni okoliščine dogodka z dne 29. 7. 2023, pri čemer naj navede, katero kaznivo dejanje bi naj bilo storjeno, kdaj je izvedela za storilca in kdo bi naj bil storilec, hkrati pa naj predlog dopolni z listinami, iz katerih bo izhajalo vse navedeno. Tožnica je vlogo dopolnila tako, da je dne 11. 3. 2024 po elektronski pošti poslala sporočilo s priponko z zvočnim zapisom (mp3). Ker tožnica nima urejenega varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, na podlagi katerega bi lahko pristojni organ ugotavljal istovetnost njenih elektronskih sporočil in ker prosilka vloge ni dopolnila na način, da bi se lahko obravnavala, saj njenih elektronskih sporočil z zvočnimi posnetki po drugem odstavku 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ni dovoljeno upoštevati, vloge pa ni dopolnila v fizični obliki, je organ za BPP njeno vlogo na podlagi 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel.

Tožbene navedbe

3.Tožnica vlaga laično tožbo v upravnem sporu. Iz tožbe in nadaljnjih elektronskih sporočil je v zvezi s sklepom, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, razbrati, da se tožnica ne strinja z zavrženjem vloge za BPP, da nima tiskalnika ali denarja za poštne storitve ter da s podpisom jamči za popolnost podatkov iz vloge.

Odgovor na tožbo

4.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Zveza:

Odločitev brez glavne obravnave

5.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe med tožnico in toženko ni sporno: v postopku namreč ni bilo sporno, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, da jo je v zvezi s to vlogo toženka pozvala na dopolnitev vloge, kar je tožnica storila na način, da je toženki poslala elektronsko sporočilo dne 11. 3. 2024 brez elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, ki je v priponki vsebovalo audio posnetek (mp3).

Sodna presoja

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

6.Glede na vsebino tožbenih navedb je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta opr. št. Bpp 98/2024 z dne 14. 3. 2024 (prvi odstavek 33. člena ZUS-1).

7.Tožba je utemeljena.

8.Za presojo v predmetni zadevi je ključno, ali so bile ob upoštevanju določila drugega odstavka 67. člena ZUP v konkretnem primeru izpolnjene predpostavke za zavrženje tožničine prošnje za BPP kot nepopolne.

9.Po drugem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Pri tem so sestavine vloge za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči določene v ZBPP. Ta v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi podatke o zadevi, glede katere zaproša za brezplačno pravno pomoč ter osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Glede na namen brezplačne pravne pomoči mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine.

10.Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti, zato ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 66/1

11.Kot izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa toženke, je tožnica vložila vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-to pa je toženka ocenila kot nepopolno in tožnico pozvala, da vlogo v postavljenem roku dopolni s pojasnilom okoliščin dogodka z dne 29. 7. 2023, pri čemer naj navede, katero kaznivo dejanje bi naj bilo storjeno, kdaj je izvedela za storilca in kdo bi naj bil storilec, hkrati pa naj predlog dopolni z listinami, iz katerih bo izhajalo vse navedeno. Tožnici je bilo pojasnjeno še, da bo le na podlagi takšnih podatkov mogoče lažje razumeti njeno vlogo in bo s tem omogočeno ugotavljanje izpolnjevanja stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Poziv je vseboval tudi pravni pouk, da bo njena prošnja v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP zavržena kot nepopolna, če v navedenem roku vloge ne bo ustrezno dopolnila na način, kot je to zahteval upravni organ.

12.Tožnica je na poziv sodišča odgovorila z elektronskim sporočilom z dne 11. 3. 2024 brez elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, ki je v priponki vsebovalo audio posnetek (mp3).

13.Občevanje organov in strank je urejeno v V. poglavju ZUP. Vloge, med katere spadajo zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP) se vlagajo v pisni obliki ali ustno pri organu na zapisnik (drugi in šesti odstavek 63. člena ZUP). Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (drugi odstavek 63. člena ZUP).

14.V obravnavanem primeru tožnica dopolnitve vloge ni vložila na nobenega od zgoraj navedenih načinov, saj jo je poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb. Pri tem pa, kadar vloga ne izpolnjuje pogojev glede kvalificiranega podpisa in organ dvomi, ali je vlogo resnično poslala oseba, ki je navedena kot vložnik, organ od stranke zahteva, da v določenem roku pisno potrdi vlogo (lahko elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom ali z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom). Šele če stranka navedene zahteve ne izpolni oziroma je ne izpolni v roku, organ vlogo s sklepom zavrže (tretji odstavek 67. člena ZUP).

Pridruženi dokumenti:*

15.Upoštevajoč zgoraj obrazloženo, bi torej po presoji sodišča organ za BPP, potem ko je prejel elektronsko vlogo tožnice brez kvalificiranega elektronskega podpisa, le-to moral bodisi upoštevati (takšna komunikacija je, kot že obrazloženo, veljavna) bodisi tožnico, v kolikor je dvomil, da je vlogo resnično poslala tožnica, pozvati na potrditev vloge z dokumentom v fizični obliki z lastnoročnim podpisom ali v elektronski obliki s kvalificiranim elektronskim podpisom, ne pa, kot je to storil v obravnavanem primeru, šteti, da tožnica dopolnitve vloge sploh ni podala (elektronska vloga se sploh ni upoštevala, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). To še toliko bolj velja iz razloga, ker v dopisu na dopolnitev vloge z dne 15. 2. 2024 toženka tožnice kot laične stranke ni izrecno opozorila na dolžnost dopolnitve vloge v fizični obliki ali elektronski obliki v kvalificiranim elektronskim podpisom. V upravnem postopku, po katerem odloča organ za BPP, velja načelo varstva pravic strank in pomoči prava neuki stranki, skladno s katerim morajo pri postopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (sicer ne na škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristijo, določeno z zakonom ali drugim predpisom), organ pa mora tudi skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku niso v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (prvi in četrti odstavek 7. člena ZUP).

16.Dejstvo, da ima stranka pri istem organu v teku večje število upravnih postopkov, upravnega organa ne odvezuje obveznosti ravnati skladno s postopkovnimi pravili in zgoraj omenjenimi temeljnimi načeli upravnega postopka (kot se to smiselno sklicuje toženka, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnico že v sklepu izdanem v zadevi opr. št. Bpp 749/2023 z dne 1. 12. 2023 poučila o vsebini določil 11., 63., 66. in 82. člena ZUP ter o tem, da ker nima urejenega varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, da so njene vloge v postopkih ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ne smejo upoštevati).

17.Tako bi po presoji sodišča toženka morala dopolnitev vloge poslane po "običajni" elektronski pošti upoštevati, saj ni prišlo do posega v javni interes ali pravice tretjih oseb ter presoditi, ali je tožnica vlogo ustrezno dopolnila in šele nato, v kolikor bi ocenila, da vloga z dne 13. 2. 2024 kljub dopolnitvi ni popolna, vlogo zavreči oziroma, bi morala, v kolikor je dvomila, ali je elektronsko sporočilo dejansko poslala tožnica, le-to pozvati na potrditev vloge in nato postopati v skladu z drugim in tretjim odstavkom 67. člena ZUP, če tožnica vloge ne bi potrdila oziroma v kolikor bi tožnica elektronsko vlogo ustrezno potrdila, presojati ali je tožnica vlogo z dne 13. 2. 2024 ustrezno dopolnila ali ne (in jo posledično torej zavreči ali jo obravnavati).

18.Odločitev toženke o zavrženju vloge z dne 13. 2. 2024 ob predpostavki, da se elektronsko sporočilo sploh ne upošteva in se torej šteje, kot če se tožnica na poziv sodišča na dopolnitev vloge sploh ni odzvala, je tako po presoji sodišča preuranjena; prav tako v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, s tem pa je podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbi ugodilo po tretji točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpraviti storjene kršitve upravnega postopka in o zadevi ponovno odločiti.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Glede na obrazloženo je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka.

-------------------------------

1