Jedro

Taksna obveznost nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 5. člena ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dediča A. A. z dne 25. 9. 2023, zoper plačilni nalog D 180/2018 z dne 19. 9. 2023 zavrnilo ter odločilo, da mora dedič plačati odmerjeno sodno takso v roku 15 dni od prejema sklepa.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje dedič A. A. Navaja, da sklep o dedovanju glede vrednosti zapuščine ni bil dopolnjen, zato vlaga ugovor zoper plačilni nalog za takso po sklepu o dedovanju. Sodišče bi moralo upoštevati terjatev do zapustnika saj slednja vpliva na vrednost zapuščine od katere se odmerja taksa. To velja tako za dolgove zapustnika do dedičev kot tudi do tretjih in tako za priznane kot za sporne dolgove. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) namreč ne določa, da bi bili upoštevni le tisti dolgovi, ki bi bili priznani po zapustniku samem oziroma s sodno odločbo. Pritožnik je utemeljeno priglasil svojo terjatev do zapuščine, kako pa jo bo uveljavljal pa za čisto vrednost zapuščine ni pomembno. 25. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, vendar tukaj ne gre za rokohitrstvo, ampak je potrebno obrazloženo presojati vse okoliščine konkretnega primera. Pritožnik je tekom postopka povedal zakaj je traktor brez vrednosti, sodišče pa na spletu ni moglo najti podatka, ki bi to trditev ovrgel. Očitek sodišča prve stopnje, da bi pritožnik lahko s cenilcem dokazal, da traktor nima vrednosti pa ni na mestu. V kolikor je sodišče menilo, da je traktor mogoče prodati za staro železo bi bilo pričakovati vsaj njegovo oceno o teži tega traktorja in o cenah starega železa na deponija starega železa in o stroških odstranitve tistih delov, ki jih ni mogoče prodati za staro železo. Sodišče pa je odločalo po povprečju, ko je eden od dedičev ocenil, da je traktor brez vrednosti, drugi pa da je vreden 5.000,00 EUR in vzelo srednjo vrednost, takšno razlogovanje pa je nesprejemljivo in zgrešeno. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da ugodi njegovemu ugovoru in razveljavi plačilni nalog prvostopnega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po ZST-1 so v zapuščinskem postopku dediči dolžni plačati sodno takso. Slednjo je odmerilo sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, zoper katerega je dedič vložil ugovor. Sodišče prve stopnje pa je o njem odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom.

5. Taksna obveznost nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 5. člena ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa o dedovanju zapisalo, da terjatve dediča v višini 16.986,48 EUR ni upoštevalo, saj ne gre za dedno pravno pravico. Sodišče druge stopnje s takšnim zaključkom sodišča prve stopnje v celoti soglaša. Zapuščino sestavljajo samo aktiva - pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine. Predmet dedovanja ni čista zapuščina (razlika med aktivo in pasivo), zato zapuščinskemu sodišču ni potrebno ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov do dedičev in jih vsebinsko obravnavati, niti navajati v sklepu o dedovanju. Tako sodišče o prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, vsebinsko ne odloča, slednja pa ne vpliva na obseg čiste vrednosti zapuščine, ki je relevantna zgolj za odmero sodne takse.

7. Pritožnik se nadalje ne strinja z oceno sodišča prve stopnje glede vrednosti traktorja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dedič cenitve slednjega ni predložil, zatrjeval je, da je traktor brez vrednosti, nasprotno pa je drugi dedič zatrjeval, da je traktor vreden 5.000,00 EUR, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je za izračun vrednosti zapuščine vzelo srednjo vrednost, to je 2.500,00 EUR, za kar je imelo podlago v zakonskem določilu, ki ji daje možnost ugotavljanja vrednosti po prostem preudarku, upoštevaje, da dediči razen trditev o vrednosti traktorja, dokazov niso predložili.

8. Glede na obrazloženo, ker se izpodbijani sklep da preizkusiti in vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tudi ni ravnalo samovoljno, kot mu to očita pritožba, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9. Pritožnik je dolžan sodno takso, odmerjeno s strani sodišča prve stopnje, plačati v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).