Objava fotografij otrok s strani šole, vrtca ali organizatorja dogodka

Datum:

05.09.2025

Številka:

07121-1/2025/1394

Kategorije:

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo, Vrtec

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, kdaj lahko šola, vrtec ali organizator dogodka objavi fotografije otrok, na primer na spletni strani, družbenih omrežjih, v medijih, zbornikih, oglasnih deskah ali internih obvestilih.

Šola, vrtec ali drug organizator dogodka, ki zbira, hrani in objavlja fotografije otrok, ima vlogo upravljavca osebnih podatkov. To pomeni, da je odgovoren za zakonito ravnanje z njimi. Najpomembneje je, da je fotografiranje sploh dopustno in v drugi fazi, da je dopustna objava. Torej da vsaka objava temelji na ustrezni pravni podlagi. Hkrati pa je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega, kar pomeni, da se zbirajo in objavljajo le tiste fotografije, ki so za namen, ki ga zasleduje upravljavec, res nujne.

Pri obdelavi fotografij otrok je privolitev najpogostejša in običajno najprimernejša pravna podlaga. Privolitev mora biti prostovoljna, informirana, jasna in podana za vsak namen posebej, na primer ločeno za objavo fotografije na spletni strani šole, v zborniku ali na oglasni deski. V nekaterih primerih je lahko sicer ustrezna tudi druga pravna podlaga, kot je pogodba ali zakoniti interes. Zato je pomembno, da upravljavec staršem in otrokom že na začetku jasno, na razumljiv način obrazloži, za kateri namen se bo fotografiralo in kaj točno se bo s fotografijami počelo. To pomeni, da pojasni, na kateri pravni podlagi bo temeljila obdelava fotografij, kje in kako bodo fotografije objavljene ter koliko časa bodo dostopne.

Če so fotografije posnete na podlagi privolitve, morajo upravljavci omogočiti, da starši ali otroci to privolitev kadar koli prekličejo. Prav tako pa ni odveč poudariti, da se lahko fotografije hranijo in ostanejo objavljene le toliko časa, kolikor je potrebno za namen, za katerega so bile posnete. Ko ta namen preneha, jih je treba izbrisati, anonimizirati ali umakniti iz javnih objav.

Zaradi preglednosti in varnosti je priporočljivo, da šole, vrtci in drugi upravljavci uvedejo jasna interna pravila, ki določajo, kje in kako se fotografije otrok pridobivajo, hranijo in objavljajo, koliko časa ostanejo shranjene in kdaj se izbrišejo. Pri tem velja načelo, da širše kot je občinstvo, ki mu je fotografija dostopna, več preudarnosti, previdnosti in tehtnega razmisleka zahtevajo odločitve o njeni objavi. Redno preverjanje, katere fotografije so še aktualne, ter odstranjevanje zastarelih posnetkov zmanjšuje tveganje zlorab in prispeva k odgovornemu ter varnemu ravnanju z osebnimi podatki otrok. Pomembno je tu, da se določi, kdo npr. v šoli, društvu skrbi za te naloge, sicer se na te obveznosti zlahka pozabi.

Če kljub temu pride do neprimerne objave, imajo otroci, ki so dopolnili 15 let, pravico, da sami neposredno zahtevajo umik oziroma izbris fotografije pri upravljavcu spletne strani, šoli ali osebi, ki je fotografijo objavila. Otroci mlajši od 15 let lahko to pravico uveljavljajo preko svojih staršev ali skrbnikov. Za lažje uveljavljanje pravice lahko uporabijo tudi obrazec “Zahteva za izbris osebnih podatkov”, ki je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_izbris_lastnih_osebnih_podatkov.docx). V vsakem primeru pa se lahko za pomoč ali nasvet obrnejo tudi na druge zaupanja vredne odrasle osebe, na primer svetovalno službo v šoli, zagovornika otrokovih pravic ali center za socialno delo. Če upravljavec fotografije kljub temu ne odstrani, je mogoče vložiti prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave). V primerih hujših posegov v zasebnost tako otrok kot mladostnikov pa pride v poštev tudi sodno varstvo ter prijava policiji, kadar bi šlo za kaznivo dejanje.

Več napotkov in primerov lahko najdete v mnenjih IP, dostopnih na: www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2 (kategorije Fotografije kot osebni podatki in Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih) ter v drugih gradivih IP, dostopnih na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/.

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.