Jedro

Za tožbo zaradi objave popravka je aktivno legitimiran samo tisti, ki je od odgovornega urednika pisno zahteval objavo popravka.

Izrek

1. Reviziji se ugodi in se ob ugoditvi pritožbi sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se z a v r n e preostali tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna pravilno objaviti popravek Krajevne skupnosti K. in krajanov K. v prvi naslednji številki Občinskega glasila ... Občine H., skupaj z navedbo, da gre za objavo na podlagi te sodbe, in sicer tako, da objavi popravek, ki se glasi: "" - Na K. ni krožila anonimka, temveč je bilo to obvestilo s strani KS K. in krajanov K., kot je bilo tudi na obvestilu navedeno; - razdeljevanje je potekalo v lastni brezplačni režiji in v večernih urah, ne pa v nočnih urah, kot navaja avtorica. KS K. nima niti žiga niti sredstev, da bi to razdeljevanje plačala Pošti K..

Podpisani predsednik KS K. I. M. in ostali."" "

2. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 259,12 EUR, pritožbene stroške v znesku 70,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema sodbe in revizijske stroške v znesku 216,32 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in tožencu kot odgovornemu uredniku Občinskega glasila Občine H. ... odredilo pravilno objavo popravka Krajevne skupnosti K. in krajanov K.. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo in uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS št. 73/2007), ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Revizija trdi, da sodba nima razlogov o pritožbeni navedbi, da I. M., predsednik Krajevne skupnosti K., ne more biti stranka. V reviziji je tudi navedeno, da so razlogi v sodbi v nasprotju z vsebino listin v spisu. Končno še navaja, da gre za zmotno uporabo materialnega prava, ko sodišče meni, da je tožnik aktivno legitimiran v tem sporu.

Po 375. členu ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ne pritrjuje revizijskim trditvam o kršitvah postopka, saj ima izpodbijana sodba razloge o vseh relevantnih okoliščinah in odgovore na pritožbene trditve, tako da jo je mogoče preizkusiti. Ti razlogi tudi niso v nobenem nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu. Res pa je, da so razlogi napačni in da revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ko trdi, da tožnik v tej pravdi ni aktivno legitimiran.

Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, da so bile z nekaterimi trditvami v uvodniku Občinskega glasila št. 2/2006 prizadete pravice in interes Krajevne skupnosti K. in tožnika I. M. kot predsednika Krajevne skupnosti K.. Vsakdo, to je vsak prizadeti posameznik, organizacija ali organ, sme po 26. členu Zakona o medijih (ZMed, Uradni list št. 35/2001 in nadaljnji) od odgovornega urednika medija zahtevati brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila. Prizadeta zainteresirana oseba mora v roku iz drugega odstavka 26. člena ZMed pisno zahtevati objavo popravka z ustreznimi navedbami in z ustrezno vsebino, kot narekujejo določbe 26. do 31. člena ZMed. Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen z zakonom, ima tisti, ki je zahteval objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika zaradi objave popravka (prvi odstavek 33. člena ZMed). Za tožbo je torej aktivno legitimiran tisti, ki je zahteval objavo popravka.

Iz pisne zahteve za objavo popravka z dne 20.2.2006 je razvidno, da so objavo popravka zahtevali Krajevna skupnost K. in krajani K.. Na zahtevi je podpisan predsednik Krajevne skupnosti K. I. M. in odbor krajanov s šestimi podpisi brez navedbe imen. Tožnik torej ni podpisal in poslal zahteve kot krajan, ampak kot predsednik Krajevne skupnosti, ki je v zahtevi tudi navedena kot pravna oseba, ki zahteva objavo. Krajani K. pa v zahtevi niso opredeljeni z imeni, ampak le s podpisi, ki jih ne identificirajo in v tej pravdi tudi ne nastopajo kot tožniki. Tudi tožbeni zahtevek in izrek prvostopenjske sodbe, ki ga povzema, se glasi, da je tožena stranka dolžna pravilno objaviti popravek Krajevne skupnosti K. in krajanov K. podpisanega predsednika KS K. I. M. in ostalih. Iz vsega navedenega revizijsko sodišče zaključuje, da so pisno zahtevo za objavo popravka podali krajevna skupnost in neimenovani krajani, tožbo pa je vložil tožnik I. M. in v njej zahteval objavo popravka Krajevne skupnosti K. in (neimenovanih) krajanov K.. Zahtevo je tožnik vložil kot predsednik krajevne skupnosti, torej kot zastopnik pravne osebe v njenem imenu, ne pa kot morda prizadeta oseba v lastnem imenu. Tožnik je tožbo glede na formulacijo tožbenega zahtevka vložil v imenu krajevne skupnosti kot njen statutarni zastopnik, formalno z navedbo imena (tožeče) pravdne stranke (drugi odstavek 105. člena ZPP) pa v lastnem imenu kot fizična oseba. Kot tak pa zahteve za objavo popravka z dne 20.2.2006, ki je bila poslana tožencu, ni vložil. Ker torej tožnik v lastnem imenu ni vložil zahteve za objavo popravka, tudi ni aktivno legitimiran za tožbo v tej pravdni zadevi. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovljeni zmotni uporabi materialnega prava po prvem odstavku 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge ter prve stopnje (v obsodilnem delu) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zaradi spremembe sodbe je revizijsko sodišče odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik, ki v pravdi ni uspel, mora tožencu povrniti njegove stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Revizijsko sodišče je pravdne, pritožbene in revizijske stroške odmerilo na podlagi posameznih tožnikovih predlogov in v skladu z odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah.