Jedro

Podružnica, ki jo je označil upnik, nima statusa pravne osebe, zato ne more biti pravdna stranka, nosilec pravic in obveznosti ter posledično stranka v postopku je lahko samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun.

Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno obe navedeni listini, torej sodbo (plačilni nalog) in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropskega naloga za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.

Res je sicer, da je v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo kot dolžnik naveden B. s. r. o. (kar so identifikacijski podatki podružnice), vendar pa je hkrati v plačilnem nalogu italijanskega sodišča kot dolžnik naveden B1 s. r. o., kar nakazuje na matično družbo. Sodišče prve stopnje se do drugačne opredelitve dolžnika v plačilnem nalogu italijanskega sodišča in v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ni opredelilo in ni presodilo, kako to vpliva na možnost odprave pomanjkljivosti v navedbi dolžnika v predlogu za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo z dne 3. 2. 2020. 2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je predlog za izvršbo vložil na podlagi odločbe rednega sodišča v Lucci N. R. G. 3444/2019 z dne 26. 7. 2019 skupaj s potrdilom o evropskem nalogu za izvršbo z dne 20. 12. 2019. Učinek potrdila o evropskem nalogu za izvršbo je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo vezano in ga ne more preverjati. B. s. r. o., Slovenia, podružnica, je podružnica češke družbe B1 s. r. o., skladno s 679. členom ZGD-1 pa podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. To pomeni, da je podružnica podaljšana roka matičnega podjetja in je za vsako nastopanje v pravnem prometu treba šteti, da kot subjekt nastopa matična družba. Portal eIzvršba na tehničnem nivoju ne omogoča oziroma celo preprečuje, da bi upnik dolžnika, ki je tuja pravna oseba s podružnico v Sloveniji, iz poslovanja katere izhaja terjatev, opredelil hkrati s firmo in sedežem matične družbe in še skladno z navedbo v izvršilnem naslovu. Ob vpisu davčne številke dolžnika, kot je navedena v izvršilnem naslovu, portal avtomatično povzame podatke le za podružnico, ne pa tudi podatkov matične družbe, ter ne dopušča poseganja v ta naziv. Upnik nadalje navaja, da iz prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja stališče, da so podružnice notranje organizacijske enote matične družbe, ki nimajo lastne pravne osebnosti in niso sposobne biti stranke postopka, ima pa to sposobnost matična družba in gre z vidika pravne identitete za eno in isto osebo. Bistvo oznake stranke je v njeni identifikaciji in nepopolna oznaka še ne onemogoča identifikacije stranke. V primeru napačne označbe podružnice identifikacija ni onemogočena, saj je iz firme podružnice razvidna tudi firma matične družbe, pri razlagi označbe strank pa mora sodišče poleg objektivnega zapisa upoštevati predvsem, kako sta opredelitev strank razumeli stranki in sodišče glede na vsebino celotnega predloga. Sodišče bi zato moralo kot nedvoumno šteti, da je dolžnik matična družba. Tudi sicer navedba podružnice pomeni odpravljivo procesno pomanjkljivost, zato bi sodišče moralo upnika pozvati k popravi predloga tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka postopka. Ne drži, da sodišče upnika ni rabilo pozivati k temu, ker je v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo kot dolžnik navedena podružnica. Podružnica je del matične družbe, iz naziva podružnice pa izhaja tudi firma matične družbe. Upnik zaradi ekonomičnosti postopka skupaj s pritožbo tudi dopolnjuje svoj predlog s polno označbo dolžnika, ki je B1 s. r. o., slovenska davčna številka 22222, podružnica v Sloveniji: B s. r. o., matična številka 00000, davčna številka SI 11111. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je 3. 2. 2020 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršljivega plačilnega naloga (decreto ingiuntivo), ki ga je 26. 7. 2019 izdalo sodišče v Lucci, Italija (Tribunale Ordinario di Lucca), pod opr. št. N. R. G. 3444/2019, in potrdila o evropskem nalogu za izvršbo z dne 20. 12. 2019. Kot dolžnika je v predlogu označil B. s. r. o., podružnica, mat. št.: 00000, dav. št.: 11111. 5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo. Obrazložilo je, da je stranka postopka lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju člena ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), sodišče pa mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podružnica, ki jo je označil upnik, nima statusa pravne osebe (31. člen Zakona o gospodarskih družbah), zato ne more biti pravdna stranka, nosilec pravic in obveznosti ter posledično stranka v postopku je lahko samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da navedene napake v nazivu dolžnika tudi ni mogoče odpraviti, saj je v priloženem potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo, na katerega je po načelu stroge formalne legalitete vezano, kot dolžnik naveden B. s.r.o., podružnica, zato upnika ni pozivalo k dopolnitvi predloga.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je navedena argumentacija v delu, ki se nanaša na (ne)odpravljivost pomanjkljivosti pri navedbi dolžnika, do te mere pomanjkljiva, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče namreč ni konkretneje pojasnilo razlogov, zakaj je štelo, da je v izvršilnem naslovu kot dolžnik navedena podružnica.

7. Ob tem je treba najprej pojasniti, da po 1. točki člena 20 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov postopek izvršbe za sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, ureja država članica izvršbe, pri čemer se sodba izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici. Skladno z 2. točko istega člena Uredbe mora upnik organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predložiti (a) izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti; in (b) izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njegove pristnosti; in (c) po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Iz navedenega je razbrati, da Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno obe navedeni listini, torej sodbo (plačilni nalog) in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropskega naloga za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin (prim. VSL sklep II Ip 24/2019 z dne 20. 3. 2019).

8. Res je sicer, da je v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo kot dolžnik naveden B. s.r.o. (kar so identifikacijski podatki podružnice), vendar pa je hkrati v plačilnem nalogu italijanskega sodišča kot dolžnik naveden B1 s.r.o., kar nakazuje na matično družbo. Sodišče prve stopnje se do drugačne opredelitve dolžnika v plačilnem nalogu italijanskega sodišča in v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ni opredelilo in ni presodilo, kako to vpliva na možnost odprave pomanjkljivosti v navedbi dolžnika v predlogu za izvršbo (kar je upnik storil v obravnavani pritožbi), zato je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev in ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ter ob upoštevanju pritožbenih navedb o predlogu za izvršbo ponovno odločiti.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.