Jedro

Tožnici je zoper sklep o razrešitvi zagotovljeno sodno varstvo v skladu s šestim odstavkom 59. člena ZOFVI v povezavi z 39. členom ZZ, zato ji ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev tožbe. Ker prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrženje tožbe, je bilo tožnici onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na ugotovitev, da je sklep o razrešitvi z dne 6. 4. 2023 nezakonit in se razveljavi, da delovno razmerje tožnice pri toženki na delovnem mestu ravnateljica po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 10. 2020 ni prenehalo in še vedno traja, z vsemi pravicami ter obveznostmi ter poziv na delo na delovno mesto ravnateljica oziroma na ugotovitev, da je sklep o razrešitvi z dne 6. 4. 2023 nezakonit in se razveljavi, ter da delovno razmerje tožnice pri toženki za nedoločen čas in polni delovni čas v plačnem razredu 54 ni prenehalo in še vedno traja, z vsemi pravicami in obveznostmi ter poziv na delo in na predložitev pogodbe o zaposlitvi. Tožnici je naložilo, da toženki povrne stroške postopka v višini 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da je pravnomočna odločitev sodišča s katero je odločilo, da je postopek toženke glede imenovanja ravnatelja nezakonit in razveljavilo sklepa o imenovanju z dne 25. 8. 2020 in 2. 9. 2020. Nato je 25. 4. 2023 prejela sklep o razrešitvi ravnatelja z dne 6. 4. 2023, s katerim je bila razrešena z delovnega mesta ravnateljice na osnovi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dnem 5. 4. 2023. Sklep o razrešitvi je nezakonit ter brez dejanske in pravne podlage, saj 5. 4. 2023 ni več zasedala funkcije ravnateljice, zato ga je treba razveljaviti. Za razrešitev ni podlage v 38. členu ZZ in 9. členu pogodbe o zaposlitvi. Trdi, da ji pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnateljica ni bila odpovedana in ustvarja pravne obveznosti za pogodbenika. Prejela je dopis, v katerem toženka navaja, da naj "zaradi prenehanja funkcije na delovnem mestu ravnateljica" vrne vsa delovna in druga sredstva. S tem je podvržena šikaniranju, saj zagotavljanje dela ni le dolžnost delodajalca, temveč je pravica delavca, da opravlja delo. Tožnica ima kvalifikacije za delo učiteljice podaljšanega varstva in toženka potrebo za to delo izkazuje. Kljub temu ni preverila, ali ima možnost za njeno razporeditev. Dela po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 10. 2020 zaradi umanjkanja imenovanja na funkcijo ne more opravljati, zato podredno zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženki za polni delovni čas in nedoločen čas, izstavitev pogodbe o zaposlitvi in poziv na ustrezno delovno mesto ter uvrstitev v 54. plačni razred. Ima pravni interes za tožbo. Ker gre za spor o obstoju delovnega razmerja, je pri odločitvi o stroških postopka treba upoštevati peti odstavek 41. člena ZDSS-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridrži za končno odločbo oziroma pritožbi ugodi v stroškovnem delu ter v tem obsegu izpodbijani sklep spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, stroške pritožbenega postopka pa naloži v plačilo toženki.

3. Toženka na pritožbo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica imenovana za ravnateljico toženke. Stranki sta 5. 10. 2020 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za čas trajanja mandata ravnateljice. S pravnomočno sodbo Pd 62/2020 z dne 16. 6. 2022 v zvezi s sodbo Pdp 659/2022 z dne 14. 3. 2023 je bilo odločeno, da je postopek imenovanja ravnatelja pri toženki nezakonit in je sodišče razveljavilo sklepa o imenovanju z dne 25. 8. 2020 in dne 2. 9. 2020. Toženka je 6. 4. 2023 izdala sklep o razrešitvi ravnatelja z dnem 5. 4. 2023. Sodišče prve stopnje je v tem sporu ugotovilo, da sklep z dne 6. 4. 2023 nima pravnega učinka, saj tožnica ob izdaji sklepa ni bila več na položaju ravnateljice. Nadalje je ugotovilo, da je po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 10. 2020 še vedno zaposlena na delovnem mestu ravnateljica. Zaključilo je, da tožnica nima pravne koristi za razveljavitev izpodbijanega sklepa o razrešitvi in na ugotovitev, da delovno razmerje na delovnem mestu ravnatelja še vedno traja oziroma na izročitev nove pogodbe o zaposlitvi, zato je tožbo zavrglo.

7. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da je zoper odločitev sveta o razrešitvi ravnatelja možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode (šesti odstavek 59. člena ZOFVI). Zakon o zavodih (ZZ) v prvem odstavku 39. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi v primeru kršitev postopka razrešitve, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev ali v primeru, če niso podani razlogi za razrešitev, določeni v drugem odstavku 38. člena tega zakona.

8. Tožnici je tako zoper sklep o razrešitvi zagotovljeno sodno varstvo v skladu s šestim odstavkom 59. člena ZOFVI v povezavi z 39. členom ZZ, zato ji ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev tožbe. Ker prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrženje tožbe, je bilo tožnici onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnica smiselno uveljavlja v pritožbi. Ker prvostopenjsko sodišče tožbenega zahtevka meritorno še ni presojalo, takšne kršitve ne more pritožbeno sodišče odpraviti samo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po vsebini odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka v celoti ter po izvedbi potrebnih dokazov ponovno odločiti o stroških postopka pred prvostopenjskim in pritožbenim sodiščem (tretji odstavek 165. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).