Jedro

Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Od tožnice se ne zahteva, da s prvo toženko sporazumno reši spor, marveč ji le predlaga miren način rešitve spornega razmerja. Če ne pride do mirne rešitve spora, pa mora predložiti potrdilo, ki dokazuje, da je bil poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku neuspešno opravljen že v času pred vložitvijo tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga in tretja tožena stranka nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo zoper prvo toženko. Takšno odločitev je sprejelo, ker tožnica ni predložila potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, ki glede na 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) predstavlja procesno predpostavko.

2. Tožnica zoper sprejeto odločitev vlaga pravočasno pritožbo. Poudarja, da je procesna predpostavka iz 27. člena ZDOdv diskriminatorna in neustavna. Sprejeta je bila z namenom, da potencialnega tožnika ovira pri uresničevanju njegovih pravic pred sodiščem. Tožnica nima nobenega vzvoda, s katerim bi lahko prvo toženko prisilila k sporazumni rešitvi spora, zato zadošča, da ji napove tožbo in jo pozove k sporazumni rešitvi.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženkam. Nanjo sta odgovora vložili druga in tretja toženka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o državnem odvetništvu predstavlja materialnopravno izhodišče za presojo utemeljenosti tožničinih pritožbenih trditev. Določba 27. člena ZDOdv narekuje vsakomur, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da državnemu odvetništvu predhodno predlaga, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ oz. kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog, in je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

6. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. 7. Tožnica potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom ni predložila. Temu v pritožbi niti ne oporeka. Opozarja le na diskriminatornost in neustavnost prej citirane zakonske določbe, ker nima nobenega vzvoda, s katerim bi lahko prvo toženko prisilila k sporazumni rešitvi spora. Tega zakonska določba iz 27. člena ZDOdv niti ne zahteva. Od tožnice se ne zahteva, da s prvo toženko sporazumno reši spor, marveč ji le predlaga miren način rešitve spornega razmerja. V primeru, da ne pride do mirne rešitve spora, pa mora predložiti potrdilo, ki dokazuje, da je bil poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku neuspešno opravljen že v času pred vložitvijo tožbe.

8. Tej zahtevi pritožnica ni zadostila in potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku ni predložila, zato je sodišče njeno tožbo pravilno zavrglo (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

9. Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožnica pravdnih stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Odgovora na pritožbo druge in tretje toženke pa nista v bistvenem prispevala k odločitvi na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki sta jih imeli z njima, nosita sami (154., 155. in 165. člen ZPP).