Jedro

Izvajanje dokazov, ki bi dopolnili pomanjkljive navedbe tožene stranke, predstavlja primer nedovoljenih informativnih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Ig 9751/2007 z dne 14. 5. 2008 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka v delu glede plačila 16.401,72 EUR (I. točka izreka). V nadaljevanju je ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 16.401,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2008 dalje (II. točka izreka). Ugotovilo je tudi, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 3.280,12EUR po računu št. V-2008/05/087, 4.927,62 EUR po bremepisu GP-01/2007, 5.843,77 EUR po računu št. 16/2007, 6.227,84 EUR po računu št. 14/2007, 8.945,92 EUR po računu 12/2007, 4.712,06 EUR po računu št. 6/2007, 13.870,80 EUR po računu št. 4/2007, 6.638,69 EUR po računu št. 87/2006, 5.964,95 EUR po računu št. 78/2006, 10 % vrednosti pogodbenih del (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 16.401,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2008 dalje do plačila (IV. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni nadaljnje pravdne stroške v višini 1.297,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, oziroma jo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevku tožeče stranke za plačilo računa z dne 23. 3. 2007 v višini 9.851,76 EUR in računa z dne 30. 6. 2006 v višini 4.732,73 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je plačilu ugovarjala najprej glede tega, da računa za znesek 4.732,73 EUR ni dolžna plačati zaradi izvedene kompenzacije in 2 % popusta zaradi predčasnega plačila. V nadaljevanju pa je tožena stranka postavila pobotni ugovor.

6. V pritožbi se pritožnica pritožuje glede ugotovitev sodišča prve stopnje glede v pobot postavljenih zahtevkov tožene stranke in glede dela, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničin ugovor glede plačila po računu 04/2006 za znesek 4.732,73 EUR.

7. Glede zadnjega pritožnica navede, da je prvostopno sodišče storilo absolutno bistveno kršitev, ker se v sodbi glede njenih trditev o kompenzaciji tega računa ni opredelilo in ni upoštevalo predloženih dokazov. Takšna pritožbena navedba ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sodbe natančno obrazložilo, zakaj trditev glede kompenzacije in predloženih dokazov v zvezi s tem ni štelo za izkazane. Sodišče druge stopnje se v tem delu v celoti pridružuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke o podpisanem dogovoru med pravdnima strankama, s katerim sta uredili vsa sporna razmerja in v katerem je zajeto tudi plačilo po spornem računu.

8. Pritožnica tudi nima prav, ko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede pobotnih ugovorov, ki jih je uveljavljala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede reklamacije kanalizacije in stroškov, ki naj bi jih imela tožena stranka s tem v zvezi in jih uveljavlja kot pobotno terjatev, dejansko stanje v celoti in pravilno ugotovilo. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje. Tožena stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede tega, kakšne napake naj bi bile na kanalizaciji. Šele v pritožbi navaja, da kanalizacija ni delovala – voda ni odtekala po ceveh in da je bila kanalizacija zamašena, kar pa je pritožbena novota, katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo 337. člena ZPP ne sme upoštevati, saj bi lahko tožena stranka te trditve postavila že od vsega začetka prvostopenjskega postopka, pa jih ni.

9. Neutemeljen je očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki bi lahko po pregledu dokumentacije kompletnega gradbišča s poudarkom na delu tožeče stranke potrdil njeno trditveno podlago, tako glede zamude z izvajanjem del tožnika, kot tudi v tem, da tožnik ni izvedel del, ki bi jih moral po pogodbi. Pritožnica je navedla, da je to predlagala v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2012 v točki 3. Sodišče ugotavlja, da v spisu vloge tožene stranke s takšnim datumom ni. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke je podala tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2011 in v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Vendar pa na nobenem mestu ni konkretizirala, kaj naj bi izvedenec gradbene stroke ugotovil, in je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi šlo za izvedbo informativnega dokaza z izvedencem, kar pa ni dovoljeno. Izvajanje dokazov, ki bi dopolnili pomanjkljive navedbe tožene stranke predstavlja primer nedovoljenih informativnih dokazov, torej dokazov, katerih cilj je nadomestitev trditev tožene stranke glede napak in zamude izvedenega dela, ki bi jih lahko izven postopka spoznala in v postopku navedla že sama tožena stranka (glej tudi VSL I Cpg 1073/2011).

10. Tožeča stranka mora podati trditve za svoje zahtevke oziroma ugovore in šele, ko postavi trditve, lahko predlaga izvedbo dokazov, ki bodo te trditve tudi potrdili. V konkretnem primeru pa je tožena stranka nedvomno lahko vedela, katerih del tožeča stranka naj ne bi opravila in kakšne naj bi bile napake na izvedenem delu tožeče stranke. Ker pritožnica svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da napak oziroma neizvedbe del s strani tožeče stranke ni niti pravilno zatrjevala, še manj pa dokazala.

11. Glede pritožbenih izvajanj glede tožničine zamude pri izvedbi in posledične pogodbene kazni, plačilo katere v pobot zahteva tožena stranka, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica šele v pritožbi postavila trditev, do kdaj bi tožeča stranka morala dela končati in da je od takrat naprej v zamudi. Pritožbena trditev, da to izhaja iz gradbene pogodbe, pa ne spremeni dejstva, da tožena stranka konkretnih trditev (do kdaj je bil določen rok izvedbe del za tožečo stranko, od kdaj do kdaj je bila v zamudi, kako je pritožnica obračunala pogodbeno kazen glede na zatrjevano zamudo, itd.) v zvezi z zamudo tožeče stranke ni postavila in je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tem delu njen zahtevek iz pobota za plačilo pogodbene kazni ni sklepčen. Trditve, ki jih je postavila pritožnica v pritožbi, pa so pritožbena novota, ki se jih ne sme upoštevati. Tako so nadaljnja izvajanja glede premajhnega števila delavcev tožeče stranke na gradbišču nerelevantna in se glede njih pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.

12. Pritožbeno sodišče se tudi v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje glede pobotnega ugovora glede računov, katerih tožena stranka ni niti seštela in ki naj bi dokazovali, da tožeča stranka prevzetih del ni opravila. Pritožbeno sodišče se pridružuje prvostopenjskemu sodišču, da je trditveno breme, katera dela naj ne bi bila izvedena v skladu s pogodbo na toženi stranki. Navedbe, da bi to lahko ugotovil izvedenec gradbene stroke, pa glede na že zgoraj podano stališče ne zdržijo. Trditvena podlaga tožene stranke ne zadostuje za odločitev o utemeljenosti njenega pobotnega ugovora glede neizpolnitve obveznosti s strani tožeče stranke in je bilo zato nadaljnje izvajanje dokazov (torej postavitev izvedenca gradbene stroke) nepotrebno.

13. Glede očitka neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče M. B., o katerem pritožba navaja, da bi izpovedal o zamudi in o dejstvu, da je dela dokončal drug izvajalec, je mogoče ugotoviti, da takšnega konkretiziranega dokaznega predloga pritožnica v prvostopenjskem postopku ni podala. Predlog z zaslišanjem nadzornega M. B. je pod točko 3. v drugi pripravljalni vlogi toženka podala pod navedbami glede sanacije kanalizacije. Tako so pritožbene navedbe glede tega, kaj naj bi priča B. izpovedala, nedovoljena pritožbena novota, prav tako so nedovoljena pritožbena novota pritožbena izvajanja glede tega, da med strankama ni nikoli prišlo do dokončnega obračuna, kar bi lahko ugotovil izvedenec. V izogib ponavljanju obrazložitve glede izvedbe informativnih dokazov se sodišče sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev, glede pritožbenih izvajanj o dokončnem obračunu pa se pritožbeno sodišče ne sme opredeljevati (1.odst.337.čl. ZPP).

14. Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

15. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

16. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, vendar pa njenih stroškov ni mogoče šteti za stroške potrebne za pravdo (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP), zato jih mora nositi sama.