Jedro

V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki izvira iz delovnega razmerja. Plačilo odpravnine trajno presežnim delavcem, ki je predmet spora, določa zakon o delovnih razmerjih v 36. f členu (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) kot pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o takem sporu pa je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost specializiranega - delovnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče.

Obrazložitev

Tožniki so pred Delovnim sodiščem dne 1.4.1998 proti toženi stranki vložili tožbo za ugotovitev prerekane terjatve v stečajnem postopku St 22/96, ki teče proti toženi stranki pred Okrožnim sodiščem.

Delovno sodišče je s sklepom opr. št. Pd 253/98-76 z dne 8.12.1998 sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje sporne zadeve in da se zato po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v pristojno reševanje.

Okrožno sodišče pristojnosti ni sprejelo, zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 23. člena člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) pričelo spor o pristojnosti. V spornem primeru gre po mnenju tega sodišča za spor, ki spada, glede na določbo 2. točke prvega odstavka 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), v pristojnost specializiranega delovnega sodišča. Za odločanje v sporni zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče. Po določbi 5. točke 2. odstavka 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) je Okrožno sodišče, ki opravlja stečajni postopek, pristojno za sojenje v sporih, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom. Stečajno sodišče je pristojno za vse spore med stečajnim postopkom ali zaradi njega, ne glede na vrednost spornega predmeta ali lastnost stranke v postopku. Takšna pristojnost - načelo atrakcije - velja tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, vloženih po določbah 144. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97), vendar samo v primeru, če je za odločanje v takih sporih podana stvarna pristojnost sodišč splošne pristojnosti.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS so delovna sodišča v individualnih delovnih sporih pristojna odločati v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki izvira iz delovnega razmerja. Plačilo odpravnine trajno presežnim delavcem, ki je predmet spora, določa zakon o delovnih razmerjih v 36. f členu (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) kot pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o takem sporu pa je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost specializiranega - delovnega sodišča. Zato je ob upoštevanju določb 23. in 33. člena ZPP, v zvezi z določbo 2. točke 4. člena ZDSS, Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno sodišče. Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).