Jedro

Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor ter pritožbo zoper sklep o stroških kot prepozna.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sporni sklep dejansko sprejel 4.2.1999 in ga šele takrat zavedel v svojo evidenco. Pooblaščenec za sprejem pošiljk je ob vročanju po pomoti na povratnico napisal napačen datum. Treba je ugotoviti dejanski datum vročitve in v ta namen izvesti potrebne dokaze, po potrebi tudi z zaslišanjem pooblaščenca za prevzemanje pošiljk.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih 1. odst. 149. čl. v času sporne vročitve veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP-1977) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) potrdilo o vročitvi sodne pošiljke (vročilnico oz. povratnico) podpišeta prejemnik pošiljke in vročevalec, pri čemer prejemnik sam z besedo napiše na vročilnico datum vročitve. Tako izpolnjena vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 230. čl. ZPP-1977 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je treba pri ugotavljanju dejanskega datuma vročitve izhajati iz predpostavke, da je bil sporni sklep o izvršbi vročen dolžniku na dan, ki je naveden na vročilnici kot dan vročitve, dokler prizadeti ne dokaže nasprotnega (3. odst. 230. čl. ZPP-1977 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na povratnici, pripeti k sklepu na list. št. 4, s katero je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi, kot datum vročitve napisan tretji februar 1999. Povratnico sta podpisala dolžnikov pooblaščenec (kar dolžnik tudi priznava v pritožbi) in vročevalec (parafa pod podpisom prejemnika), torej je sestavljena v skladu 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 v zvezi s 15. čl. ZIZ. Na hrbtni strani navedene povratnice je poštni žig pošte 4270 J., ki označuje dan vročitve pošiljke naslovniku, z datumom 3.2.1999. Glede na vse navedeno sporna vročilnica kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999, kot tudi ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik z zadevno pritožbo ni uspel izpodbiti domneve resničnosti dejstev, ki jih potrjuje vročilnica kot javna listina. Glede pritožbenih navedb, da je dolžnikov pooblaščenec za sprejemanje pisanj pomotoma na vročilnico napisal napačen datum, pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik tosmernih trditev ni uspel dokazati. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov. Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik ni uspel dokazati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali da je listina napačno sestavljena, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.

Glede na zgoraj povedano pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega ugovora in pritožbe kot prepoznih. Ker tudi pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP-1999 v zvezi s 15. čl. ZIZ), je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP-1999 v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.