Jedro

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je bilo v postopku II N 161/2020 s sklepom z dne 26. 7. 2021 s stopnjo verjetnosti že pravnomočno ugotovljeno, da nasprotni udeleženec 1. 4. 2021 ni izvajal fizičnega nasilja nad mladoletnim A. A. (in ponovno s sklepom z dne 22. 12. 2021, pravnomočen 12. 1. 2022). Z istim sklepom pa je bilo pravnomočno ugotovljeno še, da je odnos med staršema (udeležencema tega postopka) izjemno konflikten, izvor konfliktnosti tega odnosa pa bolj gravitira k predlagateljici kot k nasprotnemu udeležencu, kar vse je dalo sodišču prve stopnje podlago za pravilen sklep, da do umika predloga v predmetni zadevi ni prišlo zaradi spremembe okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, torej iz razloga, ker je nasprotni udeleženec po vložitvi predloga v predmetni zadevi z nasiljem prenehal oziroma ker ne obstaja več nevarnost nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, takšnih okoliščin umika pa predlagateljica tudi ni zatrjevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek ustavilo (I. točka izreka) in sklenilo, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu dolžna povrniti njegove potrebne stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Predlagateljica zoper II. točko izreka pravočasno vlaga pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopni sklep spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, podrejeno pa, da ga v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša. Uvodoma se sprašuje, katere so okoliščine obravnavanega primera in kaj je v izpodbijanem sklepu o stroških „upravičenega„. Pojasnjuje, da je časovno precej oddaljen predlog vložila na temelju realne ogroženosti, ki je izhajala tudi iz sprejema njene kazenske ovadbe in teka predkazenskega postopka proti nasprotnemu udeležencu. V vmesnem času je sodišče prve stopnje predlogu ugodilo, odločitev pa je bila zaradi formalnih pomanjkljivosti razveljavljena. Drži, da v vmesnem obdobju nasprotni udeleženec do nje in do njunega otroka ni bil nasilen, kar pa po njenem mnenju pomeni, da je bil sklep de facto izpolnjen, to pa je podlaga, da se stroškovno breme razdeli med oba udeleženca. Drugi razlog za to pa je v tem, da je bil edini namen predlagateljice, urediti razmerja med staršema in otrokom, pri čemer opozarja na začasno odredbo, na podlagi katere so bili stiki nasprotnemu udeležencu z otrokom omejeni na prisotnost tretje osebe. Zaradi varovanja največje otrokove koristi je predlagateljica ocenila, da tek tega postopka po nepotrebnem otežuje mirno rešitev zadeve, saj tek tega postopka tistega (vsebinsko) pomembnega, po nepotrebnem (korist otroka) obremenjuje. Ravnala je dobronamerno in pravično ter se vzvodu za pritiske odpovedala. Zato se sprašuje, ali je sklep o stroških pravičen, če je ravnala v največjo otrokovo korist. Le dan po tem, ko je predlog umaknila, pa je prejela izvedensko mnenje iz kazenske zadeve, katere „historični dogodek“ je predstavljal sprožilec tega nepravdnega postopka, iz mnenja pa sorazmerno jasno izhaja utemeljenost suma, da je mladoletnega A. A. poškodoval prav nasprotni udeleženec. Zato se dodatno sprašuje, ali je umaknila utemeljen predlog. V nobenem primeru pa to niso okoliščine, da bi bila lahko pravično kaznovana s plačilom stroškov, ki jih sama v vsebinskem smislu ni povzročila.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec, opozarja na novote ter zavrača pritožbene trditve in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP1, ki se na podlagi 42. člena ZNP-12 smiselno uporablja v nepravdnem postopku3, sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je bilo v postopku II N 161/2020 s sklepom z dne 26. 7. 2021 s stopnjo verjetnosti že pravnomočno ugotovljeno, da nasprotni udeleženec 1. 4. 2021 ni izvajal fizičnega nasilja nad mladoletnim A. A. (in ponovno s sklepom z dne 22. 12. 2021, pravnomočen 12. 1. 2022). Z istim sklepom pa je bilo pravnomočno ugotovljeno še, da je odnos med staršema (udeležencema tega postopka) izjemno konflikten, izvor konfliktnosti tega odnosa pa bolj gravitira k predlagateljici kot k nasprotnemu udeležencu, kar vse je dalo sodišču prve stopnje podlago za pravilen sklep, da do umika predloga v predmetni zadevi ni prišlo zaradi spremembe okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, torej iz razloga, ker je nasprotni udeleženec po vložitvi predloga v predmetni zadevi z nasiljem prenehal oziroma ker ne obstaja več nevarnost nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, takšnih okoliščin umika pa predlagateljica tudi ni zatrjevala.

7. Predlagateljica je predmetni predlog vložila 9. 4. 2021 in v njem zatrjuje nasilno vedenje nasprotnega udeleženca 1. 4. 2021. V zvezi s tem dogodkom je vložila tudi kazensko ovadbo, ki pa je bila zavržena (B5). Zato je njeno pritožbeno zatrjevanje, da je predmetni predlog vložila zaradi realne ogroženosti, ki je izhajala tudi iz sprejema njene kazenske ovadbe in teka predkazenskega postopka proti nasprotnemu udeležencu, neutemeljeno. Ne drži tudi, da je sodišče prve stopnje v vmesnem času predmetnemu predlogu ugodilo. Ugodilo mu je namreč le deloma, in sicer je predlog v celoti zavrnilo glede mladoletnega A. A., ker je ugotovilo, da otrok predlagane zaščite ne rabi, ker je že v zadevi II N 161/2020 s stopnjo verjetnosti pravnomočno ugotovljeno, da nasprotni udeleženec 1. 4. 2021 ni izvajal fizičnega nasilja nad mladoletnim A. A., k čemer sodišče prve stopnje dodaja še aktualno ugotovitev, da nasprotni udeleženec tudi v preteklosti s stopnjo verjetnosti nad njim ni vršil nasilnih dejanj. Zato pritožnica tudi neupravičeno trdi, da je nasprotni udeleženec sklep de facto izvršil. Predlagateljica skuša tudi izkrivljeno prikazati razloge za stike pod nadzorom, saj iz sklepa (B8) izhaja, da jih je sodišče začasno (za štiri zaporedne petke) tako uredilo zato, ker je A. A. izkazoval odpor do stikov z očetom, mati pa nalogi, da podpre in spodbuja stike z očetom ni kos, zato je določilo tovrstne stike, da se oče in otrok zopet povežeta (nato pa naj ponovno oživi režim stikov, kakor je bil v bistvenem določen že s sodno poravnavo z dne 12. 5. 2020). Nerazumljivo je tudi pojasnilo predlagateljice, da je predlog umaknila v izogib oteževanju mirni rešitvi spornih razmerij. Mirna rešitev spora (družinske situacije) vsekakor ne more biti otroku v korist, če je otrok ob tem ogrožen, oziroma mu grozi nasilje. Popolnoma napačno predlagateljica tudi razume postopek po ZPND. Ta ni namenjen pritisku in ne predstavlja vzvoda za pritisk, kot si to napačno razlaga, temveč je namenjen zaščiti žrtve družinskega nasilja. Neutemeljeno pa se predlagateljica sklicuje tudi na izvedensko mnenje, ki ga je prejela po umiku predloga. Ta namreč obravnava dogodek v septembru 2021 in ne dogodek 1. 4. 2021, zaradi katerega je predmetni postopek tekel. Poleg tega iz mnenja tudi ne izhaja utemeljenost suma, da je mladoletnega A. A. v septembru 2021 poškodoval nasprotni udeleženec. Brez potrebe se zato sprašuje, ali je umaknila utemeljen predlog.

8. Tako se pokaže, da nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

9. Odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca ni bil potreben (155. člen ZPP), zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

10. O pritožbi zoper sklep je sodišče druge stopnje odločalo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019. 3 V skladu s prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND, Uradni list RS, številka 16/08, s kasnejšimi spremembami) se za postopek odločanja sodišča o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe, ki urejajo nepravdni postopek.