Jedro

Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je vložil ugovor, ki je bil pravočasen, obrazložen in zanj je bila tudi pravočasno plačana sodna taksa. Pravna oseba pa ni zavezana poslovati z žigom in dolžnik z žigom v pravnem prometu tudi ne posluje. Sodišče je postopalo diskriminatorno v tem postopku, saj tudi konkretni upnik ni navedel funkcije zakonitega zastopnika. Sodišče tudi ne izkazuje enotne sodne prakse in odloča tako o predlogih za izvršbo kot tudi o vloženih ugovorih meritorno, ne glede na drobne formalne pomanjkljivosti. V tem primeru je to navedba imena zakonitega zastopnika dolžnika. Gre za formalizem, ki odreka dolžniku pravico do sodnega varstva in zlorabo institutov izvršilnega prava. Tudi plačilo sodne takse po dolžniku potrjuje dejstvo, da je ugovor podal dolžnik, kot je označen v predlogu in sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ne kdo tretji. Tako je sodišče nepotrebno pozvalo dolžnika v dopolnitev v enem izvodu v nasprotju z določilom 1. odstavka 106. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V tem primeru je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika na podlagi določbe 5. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo kot nepopoln z obrazložitvijo, da dolžnik kljub pozivu, naj ugovor popravi tako, da bo le-ta vseboval podpis vlagatelja, to je podpis pravne osebe z navedbo zakonitega zastopnika, njegovo funkcijo in ime in lastnoročni podpis zakonitega zastopnika (2. odstavek 105. člena ZPP), tega v določenem 8-dnevnem roku ni storil. 6. Pritožnik v pritožbi ne zanika, da je pozivni sklep z dne 3. 7. 2015 prejel in da pozivnemu sklepu ni sledil. Ob takem dejstvu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika s sklepom z dne 3. 7. 2015 pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo. 2. odstavek 105. člena ZPP, ki se v postopku izvršbe smiselno uporablja glede na 15. člen ZIZ, namreč jasno določa, da morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Pri tem pečat res ni potreben, v kolikor ima to firma zapisana v aktu o ustanovitvi, sicer pa ta pritožbena trditev ni pravnorelevantna, saj sodišče prve stopnje ugovora ni zavrglo zaradi pomanjkanja pečata na vlogi. Zgoraj navedene sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je pravno sredstvo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno in to ne glede na to, ali je sodna taksa za ugovor pravilno plačana. Prav temu namenu pa služi podpis vlagatelja (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2013). Pomembno je namreč dejstvo, da pravdno stranko, ki je pravna oseba, lahko zastopa le njen zakoniti zastopnik (32. člen Zakona o gospodarskih družbah). Pozivni sklep z dne 30. 7. 2015 je torej pravilen.

7. Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati ostali pritožbeni razlogi. Pritožbena trditev, da sodišče neenakopravno obravnava stranke v tem konkretnem postopku, je protispisna. Iz predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, izhaja, da je upnik opredelil svojega zakonitega zastopnika (primerjaj točko 1 predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Dolžnik še trdi, da gre za neenotno sodno prakso pri obravnavanju vlog drugih strank. Take trditve pa ni mogoče upoštevati, kar je presplošna in nedokazana. Dolžnik namreč v pritožbi ne navede opravilne številke sodnih odločitev, ki so prezrle formalne pomanjkljive vloge oz. odločb višjih sodišč, ki bi sprejela drugačne odločitve kot v tem primeru.

8. Dolžnik še zatrjuje, da mu je kršena ustavna pravica do sodnega varstva. Dolžniku je pojasniti, da temu ni tako, sodišče bi ugovor vsebinsko obravnavalo, če bi bila vloga formalno popolna in pravilna oz., če bi dolžnik sledil pozivnemu sklepu in formalno nepopolno vlogo tudi dopolnil, česar pa dolžnik kljub prejemu pozivnega sklepa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storil. 9. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).